panika/fobija že vrsto let
Bojim se višine…pa kar gre…zaprem oči, grem mimo, ali pa se je enostavno izognem…s porodom je drugače…tam si in ga doživljaš..ne izgine, ko zapreš oči…Leta in leta-strah pred porodom..najprej strah, zdaj že fobija, panika, v želodcu stiska, srce nabija, slabo mi je, pa še sploh noseča nisem…bolelo bo, bolelo bo, razstrgalo me bo, ena je vpila, da bo umrla, druga je rekla nikoli več, tretja je imela občutek, da jo bo razparalo..aaaaaa!!!! Nobena tolažba ne pomaga, da bom na koncu mamica..govorijo o urah in urah bolečin, o polzavestnem stanju….že če se približam porodnišnici, se mi vrti v glavi…pa tako rada bi bila mamica.sem čez 30, s fantom se pogovarjava o dojenčku. Danes zanosim, če mi nekdo garantira, da bom zaspala, se zbudila in bo otroček v naročju.Carski rez? Ni problema, vzamem kredit, samo če me kje sprejmejo. Epiduralna? Deluje šele po 20 minutah, kaj pa pred tem?!?!? ne morem več, res ne morem več…
Draga Todja1,
Verjamem, da je izjemno zoprno živeti s take vrste fobijo pred porodom, in še posebej zdaj, ko sta s fantom začela resno razmišljati o dojenčku.
Kot lahko preberem, je vaša podoba poroda eno veliko mučenje, in že sama misel na ta proces je dovolj, da občutite paniko.
Ena dobra novica je, da je včasih naš strah pred nečem v prihodnosti večji kot je potem dogodek resnično strašen. Prav v zvezi s porodom imam v svojem svetovalnem delu take izkušnje: gospa, ki se je neizmerno bala porodnih bolečin, ki je mislila, da jih ne bo prenesla, in se je dogovorila za epiduralno, je po svojem porodu takoj poslala sporočilo, ki se je slišalo nekako takole: »Rodila hitro in z malo bolečinami, čisto preveč panike sem zganjala. In do epiduralne niso niti prišli, ker se je otrok tako hitro rodil.« Nihče vam ne more zanesljivo reči, kakšen bo vaš porod: kratek ali daljši, z malo bolečin ali bolj boleč. Zato imate popolnoma prav, da zdaj iščete najboljšo rešitev za vaš problem.
V Sloveniji ni običajno, da bi naredili carski rez na željo nosečnice. Mislim pa, da bi se bili morda v primeru, da je vaš strah tako zelo močan, vsaj nekateri zdravstveni strokovnjaki pripravljeni pogovoriti z vami tudi o taki možnosti in ne verjamem, da bi za to morali plačati.
Mislim, da bi vas usmerili na posvet k psihologinji ali podobnemu svetovalcu. Če bi se odločili za carski rez že vnaprej, potrebujete natančne in temeljite informacije o prednostih in slabostih take odločitve. S carskim rezom so namreč povezana nekatera tveganja in o tem se je dobro poučiti. Vedeti morate, da je okrevanje po carskem rezu tudi boleče, saj gre za operacijo v trebušni votlini in traja nekaj časa, da se rana zaceli.
Epiduralna analgezija je trenutno najbolj učinkovito sredstvo proti porodnim bolečinam. Res je, da je potrebnega nekaj časa, da začne delovati. In še nekaj – ne sme se je aplicirati prezgodaj, ker bi lahko negativno vplivala na napredovanje poroda. Torej, porod se mora že odvijati, torej zanesljivo doživite nekaj popadkov brez nje. To lahko pomeni blage krče ali že bolj intenzivne popadke.
Vsaki nosečnici bi svetovala, naj dobro razmisli, kaj je zanjo med porodom pomembno. Nekatere želijo aktivno sodelovanje pri porodu, nekatere si želijo najučinkovitejših zdravil proti bolečinam, nekatere želijo svojo babico, ki bi jo že prej spoznale. S takim strahom, kot ga opisujete, se je dobro srečati že pred nosečnostjo. Tukajle ne moreva ugotavljati, kako bi svoje občutke lahko razgradili in jih spremenili, prepričana pa sem, da je to mogoče in da bi za to lahko našli kakšno pomoč v obliki svetovanja, psihoterapije ali kaj podobnega. Po mojem mnenju je zdaj pravi čas, da se tega lotite. Ne zanosite prej, preden ne poiščete rešitve za svojo težavo, ker je reševanje takih težav šele v nosečnosti včasih lahko bolj zapleteno, ker se porod takrat približuje in na morete vplivati na to, da bi še malo počakali, ker še ne bi bili pripravljeni
Takoj zdaj pa vam svetujem, da nehate z opazovanjem filma o strašnem porodu, ki si ga vrtite v mislih. To vam nikakor ne pomaga, hkrati pa je daleč od realnosti. S tem hranite svoj strah. Zato ob skušnjavi, da bi se podali na ta miselni tobogan, preusmerite svoje misli na nekaj drugega. Prepričana sem, da je mogoče v zvezi s fobijami marsikaj rešiti. Če boste želeli, vam lahko pomagamo v tistem delu, kjer potrebujete realnejšo sliko porodnega dogajanja.
Draga Todja1, boste videli, da je marsikaj mogoče. Pojdite korak za korakom, raziskujete različne možnosti, učite se. Pišite nam, kako vam gre in kaj potrebujete.
In drage obiskovalke, je katera med vami s podobnimi strahovi? Kaj je vam pomagalo?
tudi jaz imam take strahove. sem še zelo mlada (20 let) in morda otroka še 10 let ne bom imela, ampak ko berem kako boli, pa rezanje presredka, ker se jim ne da počakat da vidijo če bo vseeno šlo brez, neupoštevanje želenega položaja poroda (za kar naj bi se bili predhodno že zmenili), pa vsa ta kri ki se je tako bojim, odnos nekaterih kot da si stroj in skrajno neprimerne opazke, izmučenost, debel viseč trebuh, poporodna depresija in še in še………moramo ženske res toliko pretrpeti? 🙁 saj vem da vse mine, ampak ko slišim take stvari, pa me kar prime da nikdar ne bi rodila.
Jaz se poroda sicer nisem nič bala in se ga tudi zdaj ne bojim, ampak mogoče vama tale podatek koristi: na materinski šoli v Ljubljanski porodnišnici smo imeli eno krasno psihologinjo, ki je imela pred drugim porodom tudi sama tako fobijo, saj jo je bilo strah od prvič. In je razlagala kako si je potem pomagala z raznimi tehnikami in na koncu vaginalno rodila dvojčke:) Tako da se očitno da. Ko bosta zanosili, se oglasita pri njej, da vama pomaga premagati strah.
Sicer pa: boli res bolj kot si lahko predstavljaš, ampak ni pa porod samo trpljenje in nič drugega, ni to vse, so tudi lepi trenutki (čeprav mogoče bolijo;): najprej ko ti povejo, zdaj si pa že 8 cm odprta in si vsa srečna, ker veš, da to pomeni, da greš proti koncu. Potem ko se postaviš v končni položaj, v katerem boš rodila, ker veš, da zdaj si pa res že tamtam, pa ko ti povejo, da se že vidi glavica, spet veselje in kar verjet ne moreš in ti dajo za probat, da jo potipaš z roko, pa je kar nek nerealen občutek, pa kakšen trenutek vmes, ko kaka babica točno zadane mesto, kjer ti najbolj paše masaža križa, ali ti reče, da ti gre super, ali pa vidiš fanta, kako je ponosen nate, da se tako dobro držiš in kar sije… Tudi to je porod! Da ne govorim o mali štručki, ki jo dobiš v naročje, takrat res čisto vse pozabiš!!! Skratka: porod ni samo boleča in naporna ampak tudi lepa izkušnja;)
Pozdravljene vse ki vas je strah poroda. Tudi sama se spopadam s tem, že veliko časa. A moram priznati, da sem se odločila da bom premagala to in da bo želja po driužini večja kot strah ki ga čutim. Berem veliko literaqture o tem, veliko pozitivnih zgodb in priznam, mi je lažje in zamisel da bom nekoč le mamica najinemu otročku se mi ne zdi več tako strašna. Priporočam da si preberete knjigo Modrodt rojevanja pisateljice Ine Ma Gaskin. Res lepo opiše porod in ga predstavi kot neponovljiv trenutek v življenju. Mislim da bom mogla še veliko delat na tem, a vem da bom zmogla. če sem si pred prebiranjem literature želela roditi čimbolj “umetno” si danes želim roditi čimbolj naravno in občutiti vsak napredek.
Srečno vsem in da bi premagale ta moteč strah, vem da zmoremo.:)
Spoštovane bodoče mamice!
Pravkar sem tretjič postala mama in lahko vam garantiram , da je ženska “blagoslovljena” z doživetjem rojevanja. Očetje, pa čeprav so prisotni ob porodu, na žalost ne bodo nikoli mogli občutiti tega čudeža.
Draga Todja , ko boš noseča boš devet mesecev telo in sebe pripravljala na porod. Čutila boš svoje bitjece in si ga iz dneva v dan bolj žežela imeti v naročju. In prav ta ljubezen , nam mamam pomaga , da porod (to je le nekaj minut) prestanemo ,navkljub bolečeini, presrečne, a smo v devetih nebesih, ko nam našega otročka položijo na prsi, da jočemo od sreče, ko nas prvič ugledajo majhne okče,…
Vidiš, bolečina je v primerjavi z naštetim, neznatna. Strahovi? Izginili bodo, ko boš prvič začutila v sebi svoje dete.
Vse dobro vam želim
Strinjam se z MILU1. Porod je nekaj najlepšega, kar se lahko zgodi ženski in prav vesela sem, da sem ženska, ker moški nikoli ne bodo mogli občutiti teh intenzivnih čustev v času nosečnosti in poroda.
Mislim, da je vsako žensko vsaj malo strah poroda, preden ga doživi. Po mojem mnenju temu botruje tudi naša kolektivna zavest in kulturološke okoliščine, kjer je od nekdaj porod zavit v tančico skrivnosti in ima zlovešč predznak. Pri tem nič ne pomagajo niti grozljive izpovedi nekaterih žensk o “srednjeveškem” mučenju, ki jih je ob porodu doletelo. V imenu teh ne morem govoriti, ampak verjemi, da nas je mnogo tudi takšnih, ki smo imele lepo izkušnjo poroda. Bolečina je seveda prisotna, vendar je to prav posebne vrste bolečina- je pozitivna bolečina, ki ni nenehna, ampak se pojavlja v intervalih, med katerimi si lahko nabereš novih moči, je bolečina, ki nekam vodi in ki ob rojstvu otroka takoj preneha. Zamenja pa jo občutek zmagoslavja, ponosa, občutenje čudeža življenja, katerega nezamenljiv del si bila prav ti. Pa ta nebogljena štručka, ki jo dobiš v naročje… Res fenomenalni občutki. Se splača poskusiti.
29 11 08
Drage moje še ne nosečke, nosečke in že mamice,
Vidim, da se dobro znajdete tudi takrat, ko mene zasuje delo in spremljam, kaj se dogaja, v mislih pišem odgovore, realiziram jim pa bolj kasno…
Ina May Gaskin je v knjigi Modrost rojevanja v prvem delu nanizala kopico porodnih zgodb z najrazličnejšimi poteki, ki pa jim je skupno prepričanje v zmožnosti ženskega telesa, da varno porodi otroka. In ne samo varno, pač pa iz zgodb lahko podoživimo tudi moč žensk in njihovo iskanje prave oblike rojevanja, ki je za vsako posameznico drugačna.
Pri premagovanju strahu pred porodom, ki izvira iz vaših dvomov, morda družinskega izročila, nezaupanja vase itd. vam lahko z osebnim svetovanjem pomagam jaz – torej v tistih primerih. Če vas je strah zato, ker se podajate v ustanovo, kjer ne poznate strokovnjakov, ker niste prepričani, ali bo skrb za vas taka, kot bi jo potrebovali, potrebujete okrepitev na različne načine: informiranje o svojih pravicah in kako jih zaščititi (pri Združenju Naravni začetki prav sedaj pripravljamo knjižico o tem, izšla pa bo 5. decembra 2008 – spremljajte spletno stran mamazofa.org.). Za informiranje lahko vzamete v roke knjigo Moj porodni načrt (izide pri Založbi Sanje istega dne). Seveda vas bomo veseli na delavnicah Pričakujem otroka, kjer se pogovarjamo o tem, kaj potrebujete za vaš porod.
Podpora tistih, ki imajo že izkušnje z rojevanjem, kot ste si jo izmenjale tule, je zlata vredna.
Prepričana sem, da je porod preplet obojega, bolečine in radosti. Vi ste tisti, ki boste lahko soodločali, kakšen bo porod. In kot včasih rečemo: zaslužite si najboljši porod pod soncem, tak, ki bo ustrezal vam in vašemu otročičku.
Lep snežni pozdravček,
porod res boli. boli tako mocno, kot te se nikoli nic ni bolelo. vednar ta bolecina mine, ta bolecina je produktivna, saj na koncu dobis v narocje sovjega otroka. res je, ce sem ze kdaj zaradi razlicnih stvari kdaj v puberteti se pomislila, da bi bila rajsi fant, mi to zdaj na kraj pameti ne pade: to, da sem zenska in sem lahko rodila, je najlepse, kar si niti predstavljati ne mores. ne vem, kaksna mamma bi bila, ce bi lahko sla svoja otroka kar nekam iskat. mislim, da nekako rastes v mamo, da mama postajas pocasi: najprej se oblikujes in pripravljas devet mesecev, potem pa porod, ki te spremeni, poveze z otrokom. meni je bil porod zelo pomemben, ker sem iz poroda se mesece crpala moc in samozavest. moski se mi zdi, da se te zenske skoraj arhaicne moci kar bojijo.
Prav lepo pozdravljeni,
moje izkušnje kažejo, da ženske o strahu pred nosečnostjo in porodom pogosto nerade govorijo, ker se žeijo izogniti opazkam o razvajenih ženskah in hitrim nasvetom, ki jih nekateri dajejo, ko želijo pomagati pri premagovanju strahov. Saj bi si že pomagale same, če bi to šlo kar tako preprosto. Če je želja po otroku močna, če čutite, da je vaš strah tako velik, da ga ne morete obvladati in da vam zato preprečuje uresničenje tako velikega hrepenenja, je čas, da se odločite in se lotite tega gromozanskega strahu z imenom tokofobija, to je hud strah pred porodom. O samopomoči pri fobijah lahko poiščete kakšne dobre priročnike, pomaga vam lahko svetovanje ali psihoterapija. Strahovi so vedno nesramno individualni, prepleteni v našo psiho, njihovo raztapljanje pa zahteva nekaj časa in nekaj poguma, da se jim zazremo v oči.
Nekaterim virom strahu se lahko izognemo. Če nas je strah višine, pač ne hodimo na visoke vrhove in to najbrž ne vpliva bistveno na naše življenje. Če pa si otroka želimo, pa nas je hudo strah poroda, pa je vredno, da se te ovire lotimo.
Kar pogumno na pot, iz koraka v korak bo jasneje in lažje,
želim vam lep večer,