Kam naj se obrnem
Ne vem, kam naj se obrnem in nujno potrebujem pomoč. Zadnje leto me je partner začel podrejati. V vsem ga moram ubogati, a ko se mu uprem, postane psihično zajedljiv.
Partner je bil zaradi tega grob do mene, prvič v milejši obliki, zdaj v grobejši obliki. Ne vem kam vse me je ranil ker sem bila v nekakšnem šoku ampak potem me je bolel trebuh in na obrazu in stegnu se mi pozna nekaj modric. Policije nisem klicala, ker ima partner tam veze in vem, da se vedno izogne kazni. Dvakrat so ga ustavili pijanega za volanom ampak vedno so ga izpustili, ker pozna ljudi.
Poznanstva ima tudi na sodišču. Grozi mi, da mi bo vzel otroka, tudi tega nerojenega. Ker je zelo dobro situiran v družbi, se bojim, da lahko to zares doseže. Vso nasilje zanika in z lažmi vse obrne proti meni. Posnela sem ga tudi, ampak je že med najinim pogovorom vse zanikal, kot da bi vedel, da snemam. Ker sem se branila je celo dejal, da ga tepem jaz, ne on. Modrice pa naj bi imela zato, ker sem padla. Skratka, vsak bi lahko verjel njegovi zgodbi.
Če bi bila sama, bi ob prvem udarcu spakirala in šla daleč, daleč. Drži me zaradi otroka (2 leti in eden na poti) in z grožnjo, da ju ne smem odpeljati ker potem mi jih vzamejo. Kaj naj storim? Policiji res ne zaupam, ker bo s svojimi poznanstvi in lažmi na koncu vse obrnil proti meni.
Draga nosečnica, draga mamica, spoštovana gospa,
prav lepo pozdravljeni med nami; kako prav je, da ste se oglasili. Temu, kar doživljate, se reče nasilje. Nobena ženska in noben moški ne sme biti deležen nasilja. V nekaterih partnerskih odnosih, četudi naj bi bili najbolj ljubeči in sočutni, se nasilje pojavlja v različnih oblikah: psihično, finančno, telesno. In pogosto ga izvajajo moški nad ženskami, v nekaterih primerih je tudi obratno. In žal mi je, da moram to povedati, a to, da ste mama in da pričakujete otročka, ne obvaruje pred nasiljem. Celo vedno hujše je lahko. Zato je prvi korak: sebi priznati, da partner ni (več) tisti, ki mu lahko zaupamo, skupaj ustvarjamo varno in spošljivo družinsko okolje; da gre za človeka, ki nam povzroča bolečino in trpljenje. Ob tem, ko je nasilen do vas, je nasilen tudi do otročka, ki ga nosite.
Za to, da se boste postavili zase in za svoja dva otroka, da boste živeli v miru in brez strahu pred nasiljem, potrebujete dobre informacije in podporo, Pred vami je nekaj pomembnih nadaljnjih korakov. Nikar ne grozite z odhodom. Za to, da boste zapustili nasilen odnos, potrebujete poleg svoje trdne odločitve ustrezne možnosti. O vsem tem se lahko pogovorite v različnih okoljih: na vašem centru za socialno delo lahko greste na tako imenovano prvo pomoč. Če mislite, da vam policija ne bo pomagala zaradi povezav, ki jih ima vaš partner, in če se nasploh bojite, da bo zaradi njegovega vpliva in povezav pot prek sodišč zapletena, se prej obrnite na ustrezno pomoč, ki vas bo ustrezno podprla in vas seznanila s potmi in postopki za izhod iz nasilnega razmerja.
Obrnete se lahko naa primer na svojega osebnega zdravnika ali zdravnico. Ta je po zakonu dolžan nasilje v družini prijaviti. Lahko se obrnete na katero izmed nevladnih organizacij, ki se posvečajo pomoči žrtvam nasilja.
To so med drugimi:
Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja http://www.drustvo-sos.si/;
Društvo ženska svetovalnica http://www.drustvo-zenska-svetovalnica.si/
Predlagam vam, da si pogledate njihove spletne strani.
V vsakem primeru se oglasite tu ali mi pišite zasebno sporočilo ali [email protected]
Tole sem pisala malce bolj na kratko, ker je pomembno, da sporočilo dobite in preberete takoj.
Toplo vas pozdravljam, ostanimo v stiku,
dr. Zalka Drglin, Združeneje Naravni začetki
Še enkrat pozdravljeni,
zdravstveni strokovnjaki imajo dolžnost, da prijavijo sum nasilja v družini, kot sem napisala zgoraj.
Nevladna organizacija pa npr. svetuje najprej po telefonu, kjer lahko ostanete anonimni. Smiselno je skupaj s svetovalko narediti načrt, kako naprej. Zelo pomembno je misliti na varnost otrok in vašo varnost.
Predlagam, da se za začetek pogovorite po telefonu ali e-pošti s svetovalko o tem, kako ste, kaj potrebujete, kako čuvati sebe, svoja otroka.
Vsaka ženska, vsaka mama si zasluži mirno življenje brez nasilja. Za to boste potrebovali nekaj časa, energije, vzemite vso pomoč, ki jo lahko dobite. In ravnajte premišljeno, torej po pameti.
Kar nekaj med nami je žensk, ki so šle skozi take težke preizkušnje. Učimo se lahko od drugih, ki so kaj podobnega že izkusili.
Večerni pozdrav,
Hvala za pomoč. Šla sem kar do svojegaginekologa in vse povedala, kerbi bilo zaradi udarca v trebuh lahko kaj narobe z malim. Mislim, da bi bila najhujša napaka čepeti doma in se delati, da ni nič narobe ter čakati na naslednji udarec. Vedno je najtežji prvi korak, potem pa nekako že gre… Bomo videli no, kako bo šlo naprej. Hvala za spodbudne besede, prav te sem potrebovala.