Pozdravljeni!
Izredno bi bila vesela odgovora, predlogov, nasvetov, česarkoli, ker me po enem mesecu že nekoliko razjeda vse skupaj.

Zelo si želim namreč polno dojiti. Zanimivo je, da sem še tik pred porodom bila mnenja, če bom dojila, ok, če pa ne, pač ni panike. No, po porodu se je to v trenutku drastično spremenilo, že misel na opustitev sproži krokodilje solze in zdaj vsako minuto posvečam temu, da bi dojenje dosegla.

Problemi: – mojega mleka je malo
– ne znava se učinkovito prisesati
– premalo število obrokov

Moj prvorojenec je star 27dni. Nosečnost bp., rojen je bil dan čez rok, 10 min po rojstvu je že vlekel pri meni, porodna teža 3250g. Do 3. dneva v P vse v redu, nakar je izgubil mejnih 10% teže, pred in po podojih sva se tehtala, po podoju sem še črpala, da sva dosegla tistih 30ml, 1x je dobil dodatek. Takrat je bil še zlateničen, vendar še vrednosti niso bile za terapijo, ampak pravi zaspanček in na dojki je samo cmokal in se cartal ter spal, niti slučajno se ni zbujal na 2 uri, nonstop ga je bilo treba stimulirati med podojem. V P so mi še pokazali tehniko z blazino ter kako se naj pravilno prisesa. Svetovali so mi še dodatek za doma ter koliko ml mora pojesti na obrok v prvih 10 dneh. Tega sem se držala, po podoju doma je na obrokdobil še izčrpano mleko + formulo za dosego kvote. Od 10. dneva dalje obroke računam po izračunu 150ml x teža/ število obrokov. Je pa dojenček resnično len, potrebuje svojih 3-4h spanja, da vsaj zagrabi bradavico. Če ni naspan, še po flaški ne požira. Poskusila sva vse za bujenje: kupček, previjanje, umivanje,nošenje, in ne zaleže. Po hranjenju sicer skoraj vedno podre kupčka.

Sedaj dojim z nastavki, ima 6-7 obrokov dnevno, več jih ne morem izsiliti, na obeh dojkah in je tako dobil max. 90ml na obrok, kar je redko. Povprečno pa dobi 40ml skupno, (večkrat tudi samo 10) odvisno od tega kako vleče, najhitrej tudi v 5 minutah, lahko pa se mučiva tudi 45minut. Ponavadi po navalu mleka, torej nekaj goltanjih, zaspi oz. nima veselja vleči, če ne teče v navalu, in se potem budiva s kupčkom itd, kasnejši podoj je bolj jalov. Potem mu ponudim bradavico. Naj omenim, da imam velike areole in bradavico in res težko zagrabi, po več poskusih mu največkart uspe po “extended latch” metodi, pristavljen pa ostane max nekaj minut.
Prav tako si črpam, 20ml/dojko vsako uro v 10 minutah, količina se od začetka ne povečuje, če sem utrujena še toliko ni. In potem to dodajam obroku po flaški. Trenutno se trudim za 100-120ml obroke. Danes smo 12. dan brez dodatka, prej smo ga dodajali do 30% dnevne količine.
Matematika očitno vsaj nekako zaleže: odpustna teža 3095g, danes ima 3940g pred podojem, v 23 dneh se je zredil 845g, cca 36g/dan. Tudi polulan je najmanj 5-6x, ter pokakan 4-5x dnevno.

Za večjo proizvodnjo mleka pijem veliko tekočin ter zeliščne čaje (grško seno, kumina, janež itd…), kako brezalkoholno pivo, hrana, poskušam počivati (ob krčih je to težje). Tametil ne pride v poštev, ker imam blago benigno aritmijo.

Moja vprašanja so:
– kako ukiniti črpanje, da bi lahko pri meni dobil vse v podojih? pri enem podoju ne dobi npr 3- urnega izkupička)
– kako ga pripraviti da je zainteresiran za hrano pred njegovim 3-4h urnikom (ki ga ima že od rojstva)
– kako izboljšati tehniko sesanja, so še kakšni drugi vzroki za slabo prisesanje? Zaraščene ustnice po vsej verjetnosti nima, ker usta lahko odpre kot “riba”…sedaj se dojiva brez blazine, ga raje primem in prižamem k sebi, je boljši občutek, ne more kar “plavat”, se tudi on bolje počuti se mi zdi.
– kakšne so realne možnosti, da se bova samo dojila?
– so še kakšne metode za povečanje laktacije?

Vidim, da tak tempo ne bo več možen čez nekaj časa…recimo še na sprehod ne moreva v miru, ker to vpliva na “proces” hranjenja. Pa tudi utrujenost in živci že delajo svoje. Res ne bi želela da pristaneva vezana na formulo, otrok pa prikrajšan za dodatne sestavine mlekeca.

Najlepša vam hvala za vaš čas in odgovore, bom zelo vesela vsakršnega nasveta ali ideje! 🙂

Da “zaključim” zgodbo. Do tretjega meseca sem se izredno trudila, upoštevala vse možne nasvete strokovnjakov, vendar je bilo dojenje še vedno muka. Nato je pričel popolnoma odklanjati dojko, namesto, da bi se “priklopil”, se je huronsko drl in se zvijal, upiral, bil je nemiren, ni mogel dobro spati, pleničk je bilo še vedno dovolj. Ampak pridobil je le 400g v 3 tednih. Sama imam vnete tetive na rokah. V dobro naju obeh si sedaj polno črpam. On je čisto drug dojenček, rad pije, je vesel in pridobiva na teži. Jaz imam naekrat “ogromno časa”. Očitno je flaška- jedec in pika. Ali je to posledica ponujene flaške v porodnišnici ali samo prirojen način hranjenja, lahko samo ugibam… 🙂 Srečno vsem!