oj

Toliko let sem rabila, da se je nekaj premaknilo pri meni, da sem se odločila da končno nekaj naredim zase in za svoje počutje. Res me je malo strah, saj nisem še nikoli hujšala, da ne bi zopet kr en dan zašla na stara pota in se začela spet basat z sladkimi stvarmi. Ma pol grem pa še pečt meni najljubše stvari, da se mi kr sline cedijo. Ampak mislim da je glih to point. Kot če bi se odvajala cigaretov, pravijo da jih moraš imeti ves čas na dosegu. Prav tako je s hrano, ki se ji ne moreš odreči. Ma še en mesec ni naokoli jaz pa že filozofiram…. ha ha -no upam na najboljše

No da ne bom teme sfalila. Ko sem se začela hujšat, bolj zdravo jest in gibat, sploh nisem nič povedala partnerju, kr en dan je blo in ok. Zdej se mi pa ves čas dozdeva, da si je moj to celo želel, čeprav mi nikoli nič ni rekel in da mu je prav všeč, če bom shujšala.
No velikokrat mi je rekel kako sem bla takrat suha ko sva se spoznala pa nič drugega, niti besedice, ko je gledal kako sem jaz celo nutelo sprašila pol se pa na njega jezila, ker mi ni pral možganov. Šele sedaj ko sem se zares odločila mi zares stoji ob strani in še on pazi koliko pojem in mi čist lepo pove al pa vpraša a to smeš danes, a pa toliko lahko poješ? Vglavnem ful sem vesela, da se tudi on zanima in me na nek način vzpodbuja.
Kako pa vaši partnerji gledajo na debelost?

nočko

KARMEN prvo naj cestitam tvojmu , Bravo ! Verjmi da ti bo to veliko v pomoč , pri nas tut na mojo prehrano gledajo pozitivno , sam ko se meni je se mi je , sej ves trmast ko bik :)) no sam danes pa sem sam kriv da je blo kot je blo …

ah medi kaj si pa takega pojedu?
ma boš pa jutr malo stisnil zobe pa bo a ne?

nočko

Tudi jaz imam to srečo, da me dragi podpira. No, pa tudi otroci so več kot zadovoljni, da me je vsak dan manj.

Kar se kuhanja tiče kuham za vse enako (odločitev preostalih članov družine), tako da tudi s tem nimam kakih problemov. Saj zdravo prehranjevanje še nikomur ni škodilo.

To, da me podpirajo, je zame ogromna motivacija. In še en razlog več, da bom tokrat uspela enkrat za vselej. Saj način, ki sem ga izbrala, bom lahko vozila celo življenje. Pravzaprav grejo kilce dol brez kakega velikega truda. Lačna nisem nikoli. In zato tudi ne sitna. Tako pa me imajo moji najraje.

lp

trenutno sicer nimam partnerja, ampak v obdobju največjega hujšanja sm ga pa mela. in je bil kr v podporo. takrat sva velikrat pri njegovih ta starih jedla in so men vedno še kšno zelenjavco zraven skuhal. nad rezultati je bil pa itak navdušen.

Pri meni je tako, da so bili vzponi in padci, kot pač povsod drugje. Začetna nejevera se je sčasoma spremenila v spoštovanje in upoštevanje. Potem pa so se začela postavljati vprašanja, zakaj jaz pravzaprav potrebujem shujšati, zakaj se počutim tako svobodno, zakaj sem nekako drugačna. Kdo neki je zadaj za tem, ni bilo nikoli javno izloženo vprašanje.

Takrat je hudo, a je potrebno imeti moč iti preko tega in razumeti strahove in pa bojazni drugega. Ljubezen je postavljena na nekakšno preiskušnjo in preživela je. Bili so slabi dnevi, a čez nekaj dni tudi slaba vest. Vedno se mi je nekako odkupil.
Sicer mi ne stoji tako ob strani, da bi me kaj opominjal, me pa pohvali (tudi pred drugimi) in v kakšni debati o tem reče, “Če je njej uspelo, lahko uspe tudi tebi. ” ali pa “Poizkusi, saj ti bo naša pomagala, stala ob strani in ti dihala za ovratnik.”
Svoj pozitiven odnos kaže tudi v razumevanju mojega odnosa do foruma. Tudi tu mi stoji ob strani, čeprav na vsake toliko časa ne pozabi povedati, da je dobro, da forumašem ni potrebno živeti z menoj, ker znam biti resnično sitna in nemogoča.

Ni pa v vsem tem času dozorel (kot kaki drugi), da bi tudi sam spremenil pogled na drugačno prehranjevanje. Zanj je edina sprejemljiva zelenjava krompir in solata, vse ostalo je kar nekaj. Nekaj stvari je sicer postoril, kar se pozna v tem smislu, da se ne redi več in da njegova nihanja v teži niso tako pogosta. Rad reče, da raje 99 let dobro živi, kot pa 100 slabo.
No ja, jaz sem trdno prepričana, da nekje tudi njega čaka na njegovi poti tisti klik in se bo tudi to spremenilo.

Imam to srečo, da je skoraj ni stvari, pri kateri me partner ne bi podpiral. Pravi, da osreči njega vse tisto, kar osrečuje mene. Zato…
No, nasplošno moja cela družina me podpira pri spremenjenem načinu prehranjevanja (čeprav zadnje dni, kot reče babica “ni da bi govoril” :)), saj se ve, da je mimogrede še njih doletela totalna revolucija prehranjevalnih navad in kažejo samo veliko mero zadovoljstva, ker vidijo, da je tako dosti bolje za vse.

Dobro jutro!

V mojem partnerju imam popolno podporo,ki je doma/hvala bogu nisem več z mamo/nisem nikoli imela.V bistvu sem imela občutek,da me kar naprej posiljujejo s hrano,a potem mi moja draga mati govori,da sem debela al pa postavljala tisto zoperno vprašanje:a se nisi zredila????
Prav dobro se spomnim,da mi je v gimnaziji velikokrat pripomnila,da sem debela in ko sem nedavno z nečakinjo vlekla moje stare obleke iz teh let,je komaj navlekla na sebe neko poletno dolgo oprijeto obleko/pa sem jo imela za suho/.Torej?Ne čudim se deklicam,ki stalno poslušajo doma,da so debele,da postanejo bulimične ali anoreksične.
Malo sem zašla s teme.
Moj partner mi je ob strani od trenutka,ko sem se odločila,da naredim nkonkretno nekaj v tej smeri zase.Skupaj kuhava,skupaj telovadiva,skupaj prebirava zanimivosti,ki jih lahko uporabim,da se lažje navajam na novi ritem življenja.Ni mi hudo,on pa ob mojih uspehih uživa,ker sem se iz prijaznega knedeljčka spremenila v malček bolj seksi žensko.Ja,nikoli si nisem mislila,da mi bo to uspelo,a s podporo gre to res lažje.Ni mi samo pomočnik,je tudi moj osebni svetovalec,trener in prijatelj v stiski.Tako pa se že da vraga zagrabiti za roge.
Lahko bi napisala tudi,kako mi je pomagal z masažo premagovati celulit in ovelo kožo,ki je sedaj že preteklost.
Res sem mu hvaležna ,Duško hvala ti,

Moj je pa itak najboljši na svetu, ane…:-)))))))))))))))))))))))))))))))))))

Ampak jaz tudi njemu stojim ob strani in posebaj kuham za njega, pa bel kruh mu pečem, ker nima preveč rad črnega….

LP!

Midva sva se oba lotila novega nacina prehranjevanja: drug drugega vzpodbujava, pri tem pa se se dobro pocutiva. Skratka: oba imava od tega korist. Bravo za Montignaca!

Hojla…

Podpora partnerja je pri teh podvigih zelo pomembna. Lahko smo še tako prepričani in odločni, da tokrat pa uspemo…. pa vseeno pridejo trenutki, ko se ti zamajejo tla pod nogami… takrat je partner več kot dobrodošel.

Jaz sem zelo vesela, da imam takega partnerja, ki me podpira, ki me kdaj zbrca iz obdobja depresije in sladkarij. Takega, ki z veseljem trobi naokoli, da dvojčka pač ne more razumeti vsak. In prav je tako.
Zelo veliko pri hujšanju je že to, da te partner ne omejuje, za pomoč pri svojih namerah pa se jim lahko še posebno zahvalimo in prepognemo do tal!

Lp sonček

no, no,

Partnerju, ki se tudi sam vključi se pa res ni potrebno pripogniti do tal. Mogoče je tudi zanj to korak naprej. Tudi sam nikoli nisem opravjal nekega zmanjševanja teže. Od malih nog sem imel vzor gospo ( žal ni več med nami ), ki je poznala veliko skrivnosti zdravega prehranjevanja. A to je bil le del njene modrosti. Življenje je jemala preprosto in nikoli nisem v njej opazil nervoze. Bila je kraševka, vajena trdega življenja in skromnosti, a v meni je pustila pečat. Borila se je iz dneva v dan, ne ker ne bi imela, borila se je, ker je hotela ostati to kar je. Naučila me je kot otrokain zgodnjega mladeniča spoštovanja do samega sebe, narave, okolice in ljudi. Včeraj sem prižgal svečo na grobu – meni nepoznanem -a prižgal sem ogenj njej. Takšne ljudi lahko samo spoštuješ. Kljub 70+ mi je bila mati, vedno pripravljena na moja nova in nova vprašanja. In učila me je z zgledom. In ko ji je zmanjkalo moči mi je prišepnila. Ostani to kar si
Malce vstran, a vseeno. Ko čutiš, da se nekdo v tvoji bližini počuti dobro, je ponosen sam nase je to tudi tebi izziv, da boš jutri še boljši. Mar ni to ljubezen, ki se daje, a bolj kot se daje bolj je sama bogata.

Zagotovo si vsak, pa naj bo še tako slep želi estetike.. Izgovori, da je …. OK so največkrat izgovor lastnih slabosti ali pa vsaj odmikanje pozornosti ( oobremenitev). Nihče ni popoln, telo, duh, vgradnja v sistem, pogledi, …. izberi si sam in tam se išči, med seboj prijazno družbo. Bodi pa le pozoren na njene smernice.

Mogoče napak, a vseeno

Dušan