Uh, ti geni!
Uh, ti geni!
Mateja Hafner, dr.med.
Samo dve stvari sta neskončni, vesolje in človeška neumnost,
čeravno glede prevega nisem prepričan.
– Albert Einstein
Pozno zvečer spet posedam pred računalnikom, medtem ko mi dela družbo samo še maček, ki se lenobno preteguje na stolu. Pravijo, da mačke privabi negativna energija. Seveda imam v mislih izključno sevanje računalnika, da ne bo pomote. Ne dolgo pred tem sem z Žigom nazdravljala s sveže stisnjenim sokom iz korenčka, jabolk in malce limone. Ne znam prav dobro opisati občutka, ko ti po grlu steče vsa ta pestrost okusov in če bi vedeli, kakšen je šele njegov učinek. Kot klasičen deloholik, ki se tolaži, da to sploh ni, bom lahko po dolgem dnevu, spet prerojena, pozno v noč, ko večina normalnih ljudi že spi, izlivala na papir, kar mi leži na duši. In kje so tukaj geni?
Nerada priznam, ampak veselje do učenja in novih odkritij so povzročila, da poleg tega, da sem vendar zdravnica, no naj vam bo, tudi malce psihologa (in mi ja služimo drugim) definitivno preveč posedam za računalnikom, zato so se mi nabrale cele tri kile preveč. Si morete misliti! Hvala bogu imam v ambulaniti napravico, s katero si lahko izmerim sestavo telesa, zato mi je takoj jasno, koliko je špeha, ali sem spet dehidrirana in premalo pijem in kolikšna je moja mišična masa z okostjem. Seveda lahko tudi razberem kolikšen je moj bazalni metabolizem (koliko energije potrebuje v enem dnevu moje telo v mirovanju po 12 urnem postu za vzdrževanje vitalnih funkcij, kot so dihanje, bitje srca, obnova celic…). Izdam vam skrivnost – 1470 kalorij/dan, če ves dan samo preležim. Za takole dnevno posedanje pred računalnikom porabim kakih 180 – 200 kalorijc (za dva jogurta). Kaj pa ostalo? K sreči imam v ambulanti tudi orbitrek, ker se vedno ne morem izmuzniti v naravo. Prijetno s koristnim, ni kaj! Imam pač nizek bazalni metabolizem, zato lahko pozabim na razne diete (za vsake 4-5 kg izgube na teži pade bazalni metabolizem za 15-20 kalorij). Za te tri kile mi tako preostane izključno vadba. Da bi omejila prehrano pod to vrednost ni govora. Nič več! Zagotovo bi sledil jo – jo učinek. Psihološki stres postane prevelik. Kdo pa bo ves dan in vse noči sanjal o ajvarju (pravijo, da smo še od časov, ko smo živeli v jamah, mahnjeni na slano-mastno ali sladko-mastno). Pa že rajši gonim »orbi« ali se peš odpravim v hribe. Je bolj zabavno. Še vedno pa zavidam svoji kolegici, ki poje slona in pol pa se ji nič ne pozna. Pa še nad sadjem in zelenjavo ni navdušena. Geni pač!
Pa ni bilo vedno tako. Ali poznate Andersenovo pravljico Cesarjeva nova oblačila? Tisto s tele slike in z otrošlim vzklikom: ‘Saj je cesar vendar nag!’ Tudi sama sem morala postati realna.
V čem je torej skrivnost uravnavanja telesne teže?
Nekateri ljudje imajo hitro presnovo (metabolizem), drugi počasno, večina ljudi pa ima normalno. Medtem, ko se vam to dejstvo zdi povsem logično, je zelo redko vključeno v stereotip o debelosti. Ne pogledate nekoga, ki je debel in se sprašujete kakšna je njegova presnova, ampak si mislite, le kaj je?
To preprosto dejstvo, da smo si ljudje različni pri razpolaganju z energijo, so dokazali v nekoliko nenavadni raziskavi. Poznega leta 1960 so naredili študijo, ki so jo poimenovali »Vermontova študija prekomernega prehranjevanja« (Sims, E., and Horton, E. American Journal of Clinical Nutrition, 1968, 21, 1455). Zapornikom so plačevali za to, da so se redili. Več kot so se zredili več so bili plačani. Ugotovili so, da se nekateri ne morejo zrediti ne glede na to, da jedo isto kalorično hrano. Celo ko so jih spodbudili, da so jedli toliko kot so želeli, se niso zredili. Na dan pa so pojedli več kot 12 000 kalorji! Drugi so se zredili že ob manjšem povečanju hrane.
Upadanje ali zmanjšanje telesne teže je v sorazmerju z nižanjem presnove in obratno, ko vam teža narašča, narašča tudi hitrost presnove. Z drugimi besedami, manj kot tehtate, manj pojeste in več kot tehtate, več pojeste.
Raziskava iz leta 1950 o stanju po izgubi telesne teže kaže, da se spremeni tudi presnova za približno 40 odstotkov (Keys, A., et al., Biology of Human Starvation, Minneapolis: University of Minnesota Press, 1950). Eno zadnjih raziskav s tega področja so napravili leta 1995 dr. Leibel, Rosenbaum in dr. Hirsch na univerzi Rockfeller v New Yorku. (New England Journal of Medicine, 1995, 332, 621). Proučevali so padec telesnega izgorevanja, ki mu je bilo pridružena 10 odstotna izguba telesne teže. Za vsake 4.5 kilograme je padlo tudi telesno izgorevanje za 12 do 16 kalorij. Potrdili pa so tudi mehanizem, ki naj bi deloval v Vermontovi študiji prekomernega prehranjevanja pred tridesetimi leti.
Dejstvo, da tako povečevanje kot zmanjševanje telesne teže vpliva na presnovo, je znano že petdeset let, pa vendar je zelo malo vplivalo na zavest povprečnega zdravnika, ali kar je še pomembneje, na večino ljudi. Do večjega sprejemanja tega koncepta je prišlo v devetdesetih letih z nastankom teorije o nastavitveni točki pri uravnavanju telesne teže. Raziskovalec dr. Richard Keesey iz univerze v Wisconsinu in dr. Albert Stunkard iz univerze v Pennsilvaniji ter veliko drugih je podprlo zamisel, da so za določanje telesne mase bolj pomembni energijski regulacijski mehanizmi kot kalorični nadzor.
Teorija nastavitvene točke temelji na tem, da človekova naravna telesna teža sloni na genetski in energijski regulaciji. Vaša »naravna teža« znaša toliko, kot tehtate, če jeste v normalnem povprečju, kar pomeni toliko kalorij na dan kot povprečen moški ali ženska. Telo se nihanj v telesni teži brani na tak način, da prilagaja potrebe po kalorijah tako, da, če želite shujšati pod vašo naravno težo, zmanjša svojo potrebo po kalorijah, če pa se želite zrediti, jih poveča. Raziskava univerze Rockefeller iz leta 1995 je to teorijo podprla in prikazala, da se spremembe stopnje telesnega izgorevanja dogajajo zaradi izgube telesne teže pod človekovo nastavitveno točko.
Spremembe v mišični masi lahko prav tako spremenijo razmerje med telesno težo in presnovo. Mišice so aktivno tkivo, ki zahteva energijo. Če imate več mišic, je vaša potreba po energiji tekom celega dneva večja in je zato tudi presnova hitrejša. Nobenega dvoma, da bo zvečana mišična masa vplivala na povišanje presnove. Pri vsem tem pa se moramo zavedati, da obstajajo tudi hormonalne razlike med moškimi in ženskami.
Tukaj torej vstopajo geni! Določenih lastnosti, kot na primer barva oči, barva kože, metabolna stopnja… si nismo sami izmislili in nanje tudi nimamo vpliva. Ni pošteno boste morda rekli. Poštenost je lepa čednost, le da je v današnjem svetu vse bolj redka. Tudi do sebe smo vse bolj redko pošteni in teža ni izjema. Kako le, ko nas z vseh strani bombardirajo z oglasi, čudežnimi preparati, dietami…. vse po istem kopitu.
Zelo se razjezim, ko v kakšnih poljudno-znanstvenih TV ali radijskih oddajah (po možnosti še slabo prevedenih) o novih zanstvenih odkritjih, kakšen napovedovalec ali novinar poudari, kako smo »ponovno premagali naravo«. Kakšen nesmisel! Kako neki, saj nam je narava v svoji evoluciji »dala« frontalni korteks (prednji del možganske skorje, ki nas loči od opic), s katerim se odločamo, levo in desno možgansko polovico, da smo lahko ustvarjalni in pridemo do novih odkritij. Čas je, da začnemo z naravo sodelovati, jo upoštevati in z njeno pomočjo rasti v modrosti.
Tudi pri uravnavanju telesne teže. Na genetiko nimamo vpliva. Geni vplivajo na bazalni metabolizem, število maščobnih celic in nastavitveno točko. To je dokazano dejstvo. Ne moremo mu ubežati. Saj je vendar ja razlika ali želim izgubiti 10 kg in imam 30 miljard maščobnih celic, 25 miljard, ali celo 35 miljard in hitro ali počasno presnovo. Pa ne zato, da bi valili krivdo na mater naravo ali sedeli križem rok, ampak zato, da bi poznali svoja izhodišča. Konec koncev, noben tekač ne gre na maraton, ne da bi vedel, kje je start in kje cilj. Pot mora poznati, da ne bo prej omagal. Tudi mi moramo preden se lotimo diet in telesne vadbe poznati izhodišča. Izgube teže se moramo lotiti sistematično, individualno in multidisciplinarno, ker je dokazano, da le to zagotavlja uspeh. Skoraj dve zjutraj je že, zato se mi ne ljubi več razpredati o dietah, in tudi s samo telesno vadbo ne gre. Saj želimo priti na cilj in biti zmagovalec. Vsaj zase vem, da si to želim. Vi pa se odločite sami.
Hvala lepa za ˝članek˝, ki mi bil oz. je zelo všeč.
Ta stavek (((Izgube teže se moramo lotiti sistematično, individualno in multidisciplinarno, ker je dokazano, da le to zagotavlja uspeh))) je pa taprav za vse tiste, ki iščejo ljudi, revije z dietami,………itd, ki bi jim povedali s čim naj se hranijo in od katere hrane naj bi shujšali.Toliko člankov, knjig je bilo že napisanih na to temo,le prebrati jih je treba in poiskati najboljšo rešitev za tvoje, moje in vaše telo!! Jaz verjamem, da moraš prisluhniti svojemu telesu in telo ti bo samo dalo povratne informacije in potrdilo uspeha pri hujšanju!
Tudi sama si vsako jutro in ali pa včasih tudi zvečer pripravim zmikasn kivi, grenivko ali pa ananas in užitek je popoln. NA ZDRAVJE!
Tole pa je delovalo kot balzam za mojo dušo. Se pravi, če sem shujšala 9 kg samo na račun redne vadbe (ne držim se nobene diete in jem toliko kot prej), potem nisem upočasnila presnove?? Bo vredu če nadaljujem s takšnim načinom hujšanja? Z aprilom sem prešla na 4x tedensko PACE vadbo in še dodatno uro kardio-fitnesa. Bom še hujšala ali bo potrebno zmanjšati tudi vnos hrane? S tem bom potem najbrž tudi upočasnila presnovo ali pa bo ostala ista zaradi pridobljenih mišic?
Draga Mateja Hafner,
Na kratko vam bom naštela nekaj mojih ugotovitev, oz. kaj se je z mano dogajalo.
Do 35.leta sem bila suhica, tako rekoč vse življenje vitka, tudi po dveh porodih. Pri 35-letih sem naenkrat prenehala kaditi. Zredila sem se za skoraj 30 kg. Te kilograme sem veselo nosila 6 let.
V naši družini je bil oče debel, brat in potem jaz. Vsi trije smo “trebušasti debeluhi”. Verjetno je kaj v genih? Zakaj smo vsi “se vrgli po očetu”?
Vendar skupaj s kilogrami je v meni razlo veselje do življenja. Bolj sem bila debela, bolj sem bila veseljak. Sama sebe imam rada, kakršnakoli sem. Veselo hodim na plažo, v družbi sem za hece, znam se pohecati na svoj račun, celo moj dragi mož me z veseljem stisne in reče, da sem mehka in topla!!! (in želi si me enako kot prej) sem optimistka.
Toda lani poleti, pred približno 6-meseci sem začela piti jabolčni kis z vodo, nekajkrat na mesec telovadila, malo bolj pazila pri prehrani (najprej brez kruha) in glej ga zlomka, danes po 6-mesecih sem od 97kg prišla na 87 (10kg manj).
Sploh se ne držim posebne diete. Enostavno manj jem in več se gibam. Šele zdaj pri 41.letih se je končno po 6 letih nekaj v meni premaknilo in mi gredo počasi kilogrami dol.
Na kratko bi povzela: Najprej se je treba imeti rad, kakršenkoli si, potem lahko dosežeš vse.
Upam, da nisem bila predolga. Lepo pozdravljeni iz Primorske.
P.s.: pa še nekaj. Mi lahko zaupate, koliko let štejete. (ne bom rekla, koliko ste stari, ampak koliko let štejete, ker po srcu so nekateri večno mladi)
S predpostavko, da upoštevate priporočila uravnotežene in zdrave prehrane, je vaš način hujšanja povsem ustrezen. Hujšali boste toliko časa, dokler bo vaša energijska poraba večja kot kalorični vnos. Ni modro, da kalorični vnos pade pod vaš bazalni metabolizem (energijska potreba telesa za dihanje, bitje srca…..), ker se boste verjetno v najkrajšem času zredili nazaj (jo-jo efekt).
Z večanjem mišične mase, si dvigujete metabolno stopnjo oz. telesno stopnjo ozgorevanja.
Ob vsakem hujšanju se vam metabolna (presnovna) stopnja zmanjša, z vadbo ta padec vsaj upočasnite, če že ne izenačite.
Veliko zadovoljstva ob vadbi! Nadaljujte!