Najdi forum

Pozdravljeni. Neve če tama spada sem ampak ne vem pa tudi kam drugam bi jo dala. Moje vprašanje je sledeče… Danes sem šla v dom za ostarele k očetu na obisk. Potrkam na vrata njegove sobe in otroka me opozorita, da je na vratih napisano drugo ime. Seveda šok.. kje je moj oče? Zakaj me nihče ni obvestil, da so ga prestavili? Sledi iskanje po celem domu.. na koncu ga najdem v sobi njegove prijateljice.. sem so ga premestili, mi povesta. Prej je bil sam v svoji sobi za katero smo zaprosili dve leti nazaj in na katero je eno leto čakal. So rabili sobo za nekoga drugega in so ga vprašali, če bi šel k njej, mi je povedala njegova prijateljica. Veste so mi dali na izbiro nekoga defektnega ali pa vašega očeta. So nama dali kar tri dni časa za razmislek… oče ni rekel nič, ves čas tiho. Oče je dementen, vedno gleda kot da splih ne ve kaj se dogaja okoli njega. V domu so ga dali dve leti na teste in trdijo, da je vse ok. Jaz nisem njegova uradna skrbnica, nima ga sem pa kontakt, ki ga obvestijo, če se kaj zgodi. Vse skupaj se mi zdi zo čudno.. zdi se mi, da je bilo tole vse skupaj zelo čudno izvedeno iz strani doma. Kaj sploh lahko maredim? A nebi bilo normalno, da me vsaj obvestijo o taki stvari preden to naredijo? Jutri jih imam namen klicat ampak ne vem, če bom lahko obdržala mirno kri. Do sedaj so me vedno za vsako stvar klicali, to so pa kar prekrili. Ne razumem čisto nič. Hvala za pomoč.

Pozdravljeni!
Glede na to, da sem 15 let delala v domu upokojencev kot socialna delavka in glede na to, da vodim kar nekaj supervizij za socialne delavce po domovih, bi vam dala odziv na vašo stisko.
V kolikor oseba, ki je v domu, nima uradnega skrbnika, lahko sama odloča o sebi. To bi pomenilo, da zaposlenim ni potrebno svojcev obveščati o ničemer. Vendar ni čisto tako. Glede na to, da se ob sprejemu vedno določi osebo za obveščanje, je najbolj normalno, da se o pomembnih stvareh svojce oz. osebe za obveščanje o takih stvareh obvesti. Sem spada tudi selitve v drugo sobo. Ne vem sicer, kaj je tukaj zadaj, vsekakor se bo potrebno o tem pogovoriti. Poskušajte se umiriti in prosite za pogovor skupaj s socialno delavko, glavno med.sestro ter direktorico. Predlagam, da se po telefonu ne pogovarjate, temveč prosite za sestanek v živo. To vam pripada oz. imate pravico do tega. Lahko poveste, da se vam čisto iz človeškega vidika tak način dela s stanovalci in posledično svojci, ne zdi v redu.
Naslednja stvar je očetova demenca. Če menite, da je demenca tako napredovala, da oče težko izraža svoje potrebe in pravice, imate možnost, da teste naredi tudi kakšen drug zdravnik, ne le domski. Mislim, da imajo na psihiatrični kliniki ambulante za demenco, kjer očeta lahko naročite na pregled in testiranje, z namenom ocene, kako daleč demenca je. Če bo zdravnik ocenil, da je demenca tako napredovala, da oče potrebuje skrbnika, lahko potem sprožite ta postopek. Seveda pa glede na to, da je bil ocenjen dve leti nazaj (če sem vas prav razumela), bi bilo ocenitev demence vsekakor smiselno ponoviti.
Pogovor je vedno prava pot. Spoštljivost in umirjenost ob tem pa sigurno vodi k rešitvi oz. razrešitvi dileme, v kateri ste se znašla. Morda imajo zaposleni svojo razlago oz. razlog za selitev v sobo in prav je, da vam to obrazložijo. Povejte tudi, da v bodoče želite, da vas o spremembah, kar se tiče očeta obveščajo ter naj to tudi zapišejo (se tudi vsi podpišete pod to).
Upam, da se vam kaj pomagala. Sem vam na voljo, če potrebujete še kakšno besedo.
Vse dobro!

*** Lidija Bašič Jančar, terapevtka zakonske in družinske terapije [i]A simple act of caring creates an endless ripple.[/i]

Zahvaljujem se vam za izčrpen odgovor. Najprej naj povem, da smo z tem domom zelo zadovolni. Oče ne more prehvalit osebja, ki je resnično prijazno in skrbno. Vendar pa se je zamenjala celotna uprava in je ta situacija zelo čudna. Čudno mi je, da sami ne vidijo, da je oče dementen. Enkrat me je klicala zobozdravnica, ki je od doma dobila mojo telefonsko številko. Ona ni domska ima pa ordinacijo v bližini doma. Rekla mi je, da je bil oče pri njej, popravila mu je zob mu dala račun, ki ga pa ni plačal. Razložila sem ji, da je po vsej verjetnosti pozabil pa je rekla, da je takoj videla, da je dementen, da je klicala v dom naj ga sponijo na termine ko je naročen in se ni zgodilo nič. Seveda on, ko sem ga vprašala sploh ni vedel nič o ten, da je bil pri zobarju in, da bi moral kaj palčat Njegovo stanje je že dve leti skoraj enako za to mi je čudno, da v domu tega ne vidijo. Če sem iskrena tudi meni odgovarja, da ima še vedno svojo svobodo zato tudi nisem preveč vstrajala, ampak tole sedaj pa res ni prav. Ne vem zakaj je on manj vreden od tustega, katerega so dali v njegovo sobo. Vedno ima vse račune plačane in tudi dovolj veliko prenzijo za plačilo polne oskrbe. Ni konflikten niti zahteven. Rad ima svoj mir in nikoli se ne pritožuje. Včeraj je bil čisto bolan ampak noče niti priznati, da nebi pritegnil preveč pozornost.

Pozdravljena,
zdaj lahko res začutim vašo žalost, ki je vezana na krivico ob tem, da morda za očeta res ni bilo tako poskrbljeno (glede selitve), kot bi bilo prav. Generacija naših staršev in njihovih staršev je bila vzgajana tako, da naj bi delali čim manj težav, bili v večini tiho in potrpeli. Največkrat je bilo zraven še ustrahovanje, da če boš delal težave in se upiral, se ne bo izteklo dobro. V domovih pri stanovalcih je to vedenje zelo opazno: čim manj izražati svojih želja in potreb, sploh pa se ne pritoževati, ker jih bodo potem zaposleni vzeli na piko in bo vse le slabše. Prav zaradi te ranljivosti so stanovalci lahko hitro žrtve sistema. Kar se tiče vašega očeta-menim, da o tej krivici lahko spregovorite z zaposlenimi (tistimi, ki so za to odgovorni). Če pa menite, da je bila očetova poslušnost in pridnost zlorabljena za nekaj, kar so oni želeli, imate vedno na voljo pritožbene poti.
V domovih je dostikrat tako, da sami zaposleni ne sprožajo postopka ugotavljanja stopnje demence, če se ne pokaže težava ali potreba v kakšnih postopkih (kjer bi stanovalec recimo potreboval skrbnika). Vi sama se mirno lahko najavite k domskemu zdravniku in mu poveste za vse, kar se z očetom dogaja. Morda boste že z njim lahko veliko uredila.
Kar pogumno spregovorite o vsem tistem, kar vas bremeni. Mislim, da je prav, da vse te težke občutke ubesedite, predvsem pa občutke, ki se nanašajo na krivico. Tako boste spremenila vzorce, ki so jih imeli vaši starše-biti poslušen, priden in tiho. To pa se vedno obrestuje.
Vse dobro!

*** Lidija Bašič Jančar, terapevtka zakonske in družinske terapije [i]A simple act of caring creates an endless ripple.[/i]

New Report

Close