dobronamerni nasveti

Zdravo, punce,

z možem se dve leti trudiva postati starša. Vem, da to še sploh ni veliko in da naju mogoče čaka še dolga pot, ampak vseeno imava kar nekaj takih in drugačnih izkušenj. Kadar naju kdo kaj vpraša, poveva po pravici, da imava težave z neplodnostjo, in obrneva stvar na štos (to nama tudi sicer precej olajšuje celo zadevo). Ampak zadnje čase malo težje prenašam dobronamerne nasvete, ki jih ljudje vztrajno stresajo iz rokava (in ja, VEM, da dobro mislijo, ampak mi gredo včasih vseeno na živce – saj gotovo veste, kako je to). Če malo pretiravam, se vedno konča nekako takole … ” ja, ampak v končni fazi psiha dela svoje, in mogoče se morata SAMO MALO SPROSTITI (grrr, aaagh, brbrbr, gnjaaaaaaah).” In pa:”A veš, kolegica od bratranca od prijateljice od moje sošolke iz gimnazije je že čisto obupala in sta posvojila otroka, potem pa je čisto odmislila biološko potomstvo in je ČEZ DVA MESECA SPONTANO ZANOSILA Z DVOJČKI.” (sumim, da gre vedno za eno in isto mitsko osebo! – ne moreš verjeti, koliko ljudi je že slišalo zanjo :)))) Ali pa (to ti po možnosti pove nosečnica, ki ima doma že dva otroka): ”Joj, midva sva bila pri Mihcu tudi že čisto obupana, ker taprva dva sta ratala takoj, tretjič pa ŽE TRI MESECE ni uspelo (oh, kakšno strašno trpljenje, groza in strah! ;)). No, in potem sva pač rekla, ne bova se sekirala, če bo bo, če ne bo, pa ne bo. Čisto sva se sprostila, aja, pa začela sva redno jesti špinačo in naredila sva tri počepe, preden sva šla spat. No, in potem je četrtič ratalo, hi hi!” Ali pa:”Stara moja, vse lepo in prav, ampak vidva morata seksat VSAK DAN, če ne bosta zgrešila ovulacijo. Midva sva vsak dan, in je iz prve ratalo! (še dobro, ker po štiriindvajsetih mesecih bi znala bit že kriza ;))) Aja, pa pomaga. če se prej fejst napijeta, tako je tudi že veliko dojenčkov nastalo!”.

Skratka, kar bi zmeraj povedala tem ljudem, je: hvala za nasvet, ampak veš, midva sva poskusila že kar nekaj pristopov, in sicer sva seksala že:
-na en dan
-na dva dni
-na tri dni
-z računanjem plodnih dni
-na podlagi merjenja BT
-s pomočjo ovulacijskih testov
-po metodi ”halo dragi, brž domov, ovuliram!”
-po metodi ”klinc gleda vse skupaj, bova samo, kadar nama bo pasalo”
-ob klomifenu
-ob aglurabu
-ob prometriumu
-pred histeroskopijo
-po histeroskopiji
-pred laparoskopijo
-po laparoskopiji
-pijana
-sproščena
-živčna in pod stresom
-z glavobolom
-z zobobolom
-iz golega užitka
-v vseh možnih položajih
-ob svečkah in eteričnih oljih
-brez lulanja do naslednjega jutra
-ob vegetarijanskem režimu
-ob montignacu
-ob polni luni
-s povštrom pod ritjo (post festum)
-vzporedno z obilnim športanjem
-na romantičnih počitnicah pod borovci
-v avtu
-na kuhinjski mizi
-obupana
-vdana v usodo
-evforična
-ob matičnem mlečku
-ob čaju krvomočnice
-ob himalajskih oreščkih
-ob cinku in selenu
-ob nažiranju z nutelo (po metodi ”zadovoljstvo je ključ do zanositve”)
-ob podpori bioterapije
-po obisku vedeževalke (!)
-pred branjem knjig o neplodnosti
-po branju knjig o neplodnosti
-po besnem metanju knjig o neplodnosti v smeti
-brez misli na dojenčka
-s konstantno mislijo na dojenčka
-iz gole pohote
-na ukaz (za PCT test)
-ker se imava rada

In če samo še enkrat slišim, da se morava sprostit, naj se pazijo! :))))) Najhujše pri vsem pa je, da vem, da imajo tudi prav in da je splošno koristno, če je človek sproščen. Ampak konstantni nasveti, da to čimprej postani, pa k temu ne pripomorejo najbolj ;))

Povejte, kako pa ve gledate na te stvari?

Nista sprobala še te metode.
Napij se, poseksaj, potem pa pejd z žensko družbo na striperje:-))))

Zelo sem se nasmejala ob tvojem postu.:)))))
Jaz mislim, da je najbolj pomembno, da se imata rad. Usoda bo začrtala takšno pot, kot vama je določena. To ves čas trdim tudi jaz za naju.

Dobromerni nasveti???
Eh, ja … Meni gredo skozi eno uho not, skozi drugo ven. In teh tisoč zgodbic, kako se je vseeno zgodilo in kje in kaj … Jea, right!

L.

Sem se prav nasmejala. Res je kar pišeš, ampak ljudje pač taki so, sploh tisti ki težav z neplodnostjo nimajo.

No, jaz pa dam 10.000 EUR nagrade tistemu, ki mi pove recept za “ne se obremenjevat in sekirat pa bo”. Ker mislim da je po par postopkih enostavno nemogoče se ne obremenjevat oziroma o tem ne razmišljat.

Seveda do trenutka ko uspe, potem jih veliko reče, tudi tu gor sem že brala, da tokrat sva bila pa res neobremenjena…..ja itak…..

Hvala za tako sproščen post, ki je prišel ravno pravi čas zame…obupana in razočarana, ker ponovno ni uspelo, pa spet z bolečnimi jajčniki v strahu pred ponovnim vnetjem.
Si me spomnila, da nisem edina, ki gre skozi vse to.

:))))))), se kar podpišem pod ta post.

Jaz pa nočem razlagat okol zakaj nimava otrok (moji domači vejo), ravno zato, ker so pol vsi tako pametni s temi nasveti, da kar glava peče. Al te pa tako gledajo, kot bi imel neko smrtno bolezen,….
Zdaj mi gre že ena prijateljica mal na živce, ki tudi ve in me vedno kadar se slišiva ali vidiva vpraša, a je že kaj novega?

He, he, kojca, ti si faca! Sploh tvoj seznam je komedija brez primere! :))))
Po moje je to čisto vsaka od nas že neštetokrat slišala in potem enkrat sploh ne moreš več gledat na te nasvete kot dobronamerne (četudi najbrž so), ampak ti samo še živce kravžljajo. Aja, jaz sem imela blazno rada tudi tisto:

– Dobronamerna oseba (navidez jezno): “Ja kaj pa vidva še čakata! A še ne mislita met otrok!?!”
– Midva: “Agrrrhhh…”

Jaz zase vem, da so mi šli na živce vsi tisti, ki so se vsakič, ko je beseda nanesla na mojo neplodnost, pohvalili – oh, čudno, nam je pa v prvo ratalo! (ja, božčki, ane)
Pa eno poznam, ki je leta govorila, da pamža si pa že ne misli še na glavo nakopat (dobesedno) pri zgodnjih 30-ih, potem pa se ji je zazdelo, da bi, pa – pufff – čez 2 meseca že prijavi, da je noseča.
Sploh pa eno leto, ko sem imela 5 nosečih prijateljic in celo leto potem samo hodila dojenčke gledat, mi je bilo hudo, pa nevoščljiva sem jim bila tudi malo, kar priznam. 😉

No, čeprav tole jamranje ni preveč produktivno, pa prijazno, ampak se pa paše mal skašljat, sploh na temle forumu, kjer nas večinoma razumejo…

Hela-po moje imava isto prijateljico :-))).
Tud midva drugače ne razlagava okoli, zakaj še nimava otrok, po moje so tudi že ugotovili, da mora bit kaj narobe, ker naju niti ne sprašujejo več. Sva šla dve leti nazaj približno skozi vse, kar je napisala kojca – nazadnje pa se nama je zgodilo ravno za novo leto, da se ga pač morava napit in potem se pa itak prime…
Včasih vseeno nanese, da je kdo preveč radoveden, zakaj pač kam ne greva (sva recimo ravno v postopku) in ko mu potem razložiš kaj je na stvari, nama ponavadi zaželi samo srečno, pa da drži pesti in nato…menjamo temo. 🙂

Tudi jaz sem se nasmejala, ko sem prebirala seznam dobronamernih nasvetov. Meni so šli tudi tako na živce takšni pametni komentarji in pripombe. Saj vem, da ljudje dobro mislijo ampak vseeno se počutim tako grozno ob njihovih pripombah.

Nazadnje na enem kosilu je en tip rekel, da zakaj sva morala na umetno oploditev, da to moraš imeti samo v glavi razščiščeno in zadevo spelješ tako kot je treba. Da onadva sta vsako punčko v prvem mesecu naredila. Ponavadi nič ne komentiram. Ampak čez pol ure je začel, kako ima nizko plačo in dela za strojem. Se nisem mogla zadržat in sem mu rekla, da zakaj ni šel študirat, da to mora imeti človek ja v glavi razčiščeno. Da midva sva brez problemov doštudirala. Kar prebledel je in sedaj je baje ful jezen name. Naj bo.

Draga Kojca,
sem jokala in se smejala, ko sem brala tvoj post.

Tudi midva sva poskusila večino seks-položajev, pa vseeno skoraj 4 leta ni ratalo.

In najbolj, ampak res najbolj so mi šla na živce modrovanja v stilu:
Ja, neplodnosti je res ogormno. Poznam tisti, pa tisti primer… Pa potem razložijo vse te primere in končajo svoje veliko modrovanje s stavkom: Ampak jaz verjamem, da je v psihi ogromno…

Sicer take besede nikoli niso letele direktno name, ampak že dejstvo, da so jih določeni govorili pred mano, mi je dalo vedet, da so me uvrstili med tiste, ki sem med seksom ne znajo sprostiti.

Mene je to tako morilo, da sem včasih po tihem celo razmišljala, da nisva za skupaj in da nama narava na ta način hoče povedat, da je bolje tako.

Potem pa šok in odkritje razloga za neplodnost. Rak na materničnem vratu, sledili sta dve konizaciji, da so me sčistili do zdravega. In veš, kaj se je potem zgodilo? Trikrat sem zanosila od prve. Od prve, prej pa skoraj štiri leta nič! Torej je pri meni obstajal fizičen razlog za neplodnost. Pa pustimo zdaj to, da ne bom preveč zašla.

Meni so pomagali v času mojih problemov forumi, kjer so bile punce s podobnimi težavami. Sem se raje z njimi pogovorila kot s kom na štiri oči.

Pa zelo mi je pomagalo to, da sem se postavila v kožo teh ljudi. Ljudje mislimo, da smo poklicani k temu, da pomagamo in svetujemo sočloveku v težavah. In ti ljudje čisto zares ne vedo kaj dosti o neplodnosti, hočejo pa pomagat in pomagajo tako, da mencajo, pa rečejo joj ful mi je hudo, pa rečejo, verjamem da vama je težko, pa rečejo, ja ful je tega na svetu, pa potem zaključijo z zmagovalnim nasvetom: “Pejta vidva na en dopust, fajn se ga napijta, pa bosta vidla, da bo ratalo, ko prideta domov” 😉
In mislijo, da so ti ful pomagali in se ful dobro počutijo še cel dan, po možnosti še naslednji.

Kojca, veš kaj?
Vse se bo uredilo!
In želim vama, da bi vajino ljubezen obogatila kmalu tudi ena mala dišeča štručka!

Bravo Nejka! Jaz bi ga zraven oplaknila še s kozarcem rdečega vina!

Odličen odgovor si mu dala!

Navsezadnje na študij in izobrazbo lahko še kako vplivamo, ne neplodnost pa malo težje.

Leni 77, ni res! Tudi na neplodnost lahko vplivamo – samo malo se je treba sprostit…:)))

Avgustaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa!:)))))

Kojca, če bi bila jaz tvoj prfox na faxu, bi ti dala 10+ pa še kakšno nagrado poleg….
Si me nasmejala do solz, čeprav mi do smeha ni… Za sabo imam 4 neuspele IVF-e, 10 let zamanj truda… Verjetno sva midva tud že vse to poskusila, od dopustov, sexanja v vseh mogočih in nemogočih položajih, ma hodla sva celo k enemu zdravilcu z “kozmično energijo” in “Reiki-jem” pa ne vem kaj še ne vse.
Jem že eno leto tako kot miš1 (obenem 1000 krat hvala miš1, po petnajstih letih neurejene prebave mi dela ta PO TVOJI ZASLUGI!!! sedaj kot švicarska ura) a na tistem področju, kjer sem želela vpliva, pa se nič ni premaknilo. Niti se mi ne da več.
Midva skoraj nikomur nisva povedala. Niti moji starši vsega ne vejo (v enem postopku sem zanosila, a en teden po pozitivnem testu je bilo veselja konec – ker sta oba starša precej bolna, jima želim privarčevati še to trpljenje). Tašča mi pa pravi, naj se ne sekiram, naj se kar midva imava rada, dokler va oba.
Ko so me (sosedje, prijatelji,…) spraševali, “Kaj pa vidva čakata” sem vedno odgovarjala, da imava še čas pa se malo ironično poigravala sama s seboj. Mislim pa, da vsi sosedje že “sumijo” le da se o tem pred menoj ne govori. Človek je pač globoko prizadet in z vsakomer o tem res ne boš razpravljal.
A obstaja tale forum, ki ga z veseljem berem, ko mi je hudo. Ko vidim v naijini hiški tisto lepo sobo, ki čaka na pohištvo za enega nagajivčka…. ki pa ga usoda verjetno noče dati. Pa če bi vi vedeli, kako rada imam jaz otroke pa kako radi imajo oni mene… Vedno pravim, da so se “oni tam zgoraj” kar pošteno zaj….. ko so eno tako dobro mater zgubili…
Mislim, da sem že malce pre dolga. Vsem puncam kot meni, ki se že krepko nagibate proti 40 pa še vedno čakajo in upajo, želim povedat eno: Ne mislite, da se bo Vaše življenje pričelo takrat, ko boste končno imele otroke. Užijte vsak dan svjega življenja. bodite vesele, da imate razumevajočega partnerja (mislim, da je njim vse to skupaj težje sprejet kot nam). Veselite se vsakega njegovega nasmeha i skupnih nepozabnih trenutkov. Ne gledajte preveč naprej v prihodnost – živite tukaj in zdaj, tako, kot pač je. In vedno je naša usoda (tudi če jo težko sprejmemo) za nekaj dobra. Bomo že videli

za crknit od smeha,sem si popravila današnje klavrno razpoloženje.
Nama pa ne dajejo več nasvetov,sva na našem koncu že kar precej znana,da ne morva met otrok.Razen seveda tisti,ki naju prvič vidijo.Imam tako službo,da me pozna cela vas.Če se malce zredim,me že gledajo v trebuh in prav vidim jih,kako si mislijo,ohhoo,ona je pa noseča.
Zgodb niti ne poslušam več,mi gredo prav na bruhanje,najbolj fajn je pa ta nasvet,ki ga večkrat slišim-ko ne boš več razmišljala o otrocih,boš pa gvišno noseča.Ja,najboljše,da čakam do 45 leta,da samo rata.
Že 20 let,kar sva skupaj,nikoli z zaščito,ni ratalo,da bi ratalo glih zdaj.
Pa še ena dobra-zakaj ne posvojita otroka,boš vidla,ne boš več razmišljala in boš sigurno zanosila.Veš,koliko jih jaz poznam,ko jim je po posvojitvi ratalo.

A veste,punce,da bova kmalu z možem praznovala 15 obletnico poroke.Juhu.

lep pozdrav vsem mila71

Punce, pa ve ste super! Z veseljem sem vse prebrala in se v glavnem divje poistovetila z vami.

@miš1: Striperji? Kje, KJE? To je treba sprobat 😉

Pa še čisto resno: zdaj je na vrsti tvoja prehranjevalna metoda. Poročilo sledi!

@Leni_77: Imaš prav. To, da se imava rada, je res najbolj važno. Saj zato se tudi hočeva razmnožit, da nam bo še bolj fajn 😉

@massa27: Še meni, ki še čakam na IVF, se včasih zdi, da bi me moral nekdo s kolom po glavi, da bi se sprostila. Samo potem najbrž ne bi bila najbolj aktivna spolna partnerka 😉

@tin79: če si res letnik 79, potem sva ista generacija! Tudi jaz sem ravno včeraj spet dobila M in sem bila hudo žalostna, pa sploh še nisem v postopku. Držim pesti, da si čimprej opomoreš. Meni dostikrat pomaga, če se delam norca iz vsega skupaj, pa če se lahko komu zaupam. Zato mi je odkritje tegale foruma kar polepšalo življenje.

@hela: Midva sva (morda prehitro) sčvekala, ker jaz teh stvari ne morem držati v sebi. Zgroženi pogledi me niti ne ganejo, nasveti pa 😉

@avgusta1: tvoj zadnji odgovor Leni:77 zmaga! :))))))
In ja, ta vprašanja ”dobronamernih oseb” so res krasna ;)) Jaz poznam še verzijo:
”kdaj boste pa pri vas kaj naročili?” pa ”ura teče, nič ne reče, nista več najmlajša”, itd. itd. No, v teh primerih kar pomaga, če jim zabrusiš, da sta pač neplodna, pa je ;).
Uh, o gledanju dojenčkov bi se pa lahko razpisala čez pet strani. Samo to lahko rečem, da se takrat v meni res bojujeta angel in hudič (a sem poetična, al kaj? :)). Predvsem pa se trudim, da se ne bi obsojala zaradi občutkov zavisti, ker gre v našem primeru gotovo za čisto normalno reakcijo. Saj jim hkrati od srca privoščiš, samo zraven je pač prisotno še to čustvo.

@nejka: čestitam, dobro si ga (še za vse nas, ki ob takih tepcih ostanemo brez besed).

@Vilma88: najlepša hvala za lepe želje in zelo me veseli, da se je pri tebi vse dobro izšlo!!! Ja, tvoj primer je živi dokaz, da bi se lahko sproščala do nezavesti, pa ne bi pomagalo. Tale tvoj stavek me je res ganil: ”Mene je to tako morilo, da sem včasih po tihem celo razmišljala, da nisva za skupaj in da nama narava na ta način hoče povedat, da je bolje tako.” In nič čudnega, saj med ljudmi dejansko naletiš tudi na take, ki napišejo na kakšen forum (za moje pojme) idiotski argument, da ima bog/narava že razlog, zakaj enim ljudem ”ne da” otrok po naravni poti, in da naj se pač sprijaznimo s tem. Me prav zanima, če bi bili istega mnenja, če bi šlo za kakšno hudo bolezen (npr. rak) in bi bil vpleten kdo od njihovih bližnjih!

@kr ena zagrenjena: Hi hi, hvala, sem že daaaleč od faksa, ampak desetke se pa ne bi branila ;))))) Zelo se strinjam s temle, ko praviš: ”Užijte vsak dan svojega življenja. bodite vesele, da imate razumevajočega partnerja (mislim, da je njim vse to skupaj težje sprejet kot nam). Veselite se vsakega njegovega nasmeha in skupnih nepozabnih trenutkov.” To je res bistvo vsega. Da ne pustiš, da ti postane življenje eno samo jamranje in dolina solz, pač pa super dragocena in bogata izkušnja! (se opravičujem, če zvenim kot kakšna new age frikica) In naj se sliši še tako neverjetno, neplodnost je lahko tudi taka stvar, ki par še bolj poveže, ker si stojiš ob strani in veš, da lahko marsikaj prebrodiš skupaj.

@mila71: v duhu zgodnjega odstavka ti najprej čestitam za prihajajočo obletnico! Dobra sta! In ja, še kako vem, kako je, ko se zrediš: ta mesec sem si bila zaradi zimske tolšče prisiljena nabavit nekaj modernih tunik, ki mi lepo prekrijejo nastajajoče šlaufke ;). Kar nekaj ljudi si me sumničavo ogleduje, vprašajo pa nič 😉

Glede komunikacije z ostalimi očitno res ni najboljše rešitve: če ne poveš, kasiraš vprašanja tipa ”kdaj bo, kdaj bo” in ljudje si nekaj šepetajo za tvojih hrbtom (no, to si najbrž v vsakem primeru), če pa vse zblebetaš, pa dobiš ploho nasvetov in tvoje spolno življenje naenkrat postane predmet javne razprave ;).

Aja, pa še enega veleumnega (zabavnega ali bedastega, kakor gledaš) nasveta sem se spomnila: ”važno je, da ješ čimveč hrane falične oblike: korenje, kumare, klobase, bučke – to absolutno pomaga pri zanositvi!” :))))))))))))))))

Zdaj pa brž na kosilo, si grem olupit korenček in hrenovko skuhat 😉

pa na jajčevce ne pozabi!!!!

kojca, kok si dobr napisla. Jset bom tole kar sprintala, pa ko bo kdo spet pameten ne bom nič rekla, sam to mu bom dala za prebrat.
Tut men grejo na žive punce k so pametne: pa sej te razumem…Pol ko pa pojamraš ko te boli tisto in ono pa: veš kolk boli, ko rodiš. Aja enkrat si rodila, jest pa konizacija, pa laser, pa punkcije, pa….
Jet po navadi ko sprašujejo, kaj pa vidva čakata rečem kar: novo leto. Pol pa pisan pogledajo pa utihnejo. Al pa: da bo bog dal. Pa jim spet ni nič jesn. Jest jim pa usta zaprem, pa si misl svoje.

Uglavnem, nasmejala sem se do solz, polepšala si mi dan in želim vam vsem uspešno v naslednjem poikusu (pa naj bo takšen ali drugačen).

Irena

Kr ena zagrenjena in ostale se podpišem pod vse spodaj napisano.
V temi neplodnost se ti kar zgodi selekcija prijateljev.Dobronamernih prijateljic,ki pravijo bodi vesela,da jih nimaš poglej kakšne skrbi imam jaz z njimi in bivše ;prjatlce;ki jo firbec matra in mi pošlje sms kakšen je test pa ji povem ,da – pa nazaj napiše no ja bo pa drugič boljš!
Meni se zdi najpomembnejše,da je partner pozdravil raka,seveda super bo ,če nama uspe tudi zanositi a najpomembnejše je ,da se midva razumeva in da sva zdrava.
V naslednjem postopku sem odločena,da za to ne bo vedel nihče razen naju.V zadnjem letu sva se spoprijateljila z parom,ki je bil ravno tako v postopku,midva pri Rešu onadva v Mariboru.Res sem bila vesela,ko ji je uspelo,čeprav se je že pred postopkom spravla v bolniško in je še do danes ko je v 4 mesece.Super,če imaš to možnost sam ne bit zdej pametna,da mi ni uspelo zato ,ker nisem trdno ležala v pojstli.Da ne poslušam ves čas,da moram nujno v Maribor ker tam so res najboljši.In zdej mi reče znanka ja nisem vedla,da ne moreš imeti otrok jest sem zmeraj mislila,da jih vidva nočeta imet??’.Da ji je povedal ta prijatel,ki dela v naši trgovini in ,da to razlaga tudi drugim strankam.Ja halooooo pa kaj se to koga tiče.Tolk sem jezna res mu nič ne mislim rečt samo odnos je bolj hladen.
In kaj me ta teden najbolj razp….Berem v Lady Modna oblikovalka Maja Štamol pravi ,da verjame v naravne zakone ,ni želela umetne oploditve ker je to prehud poseg v telo.Spoštujem naravo in nisem pripravljena preko vsega da bi imela otroka.In zdej bo ona posvojila deklico iz afrike.No a to pa je naravno,da temnopolto deklico pripelje iz svojega okolja v en mali Žalec!!!