DAROVANJE SPOLNIH CELIC
Da se ne bomo samo jezili smo se odločili za novo akcijo. Prejšnja je bila kar uspešna čeprav se ni še končala.
Za začetek imamo dve prošnje:
1. pari kateri čakate na darovalca/ko prosim napišite mi koliko časa že čakate? S čakanjem me zanima čas od opravljenih preiskav naprej. Koliko časa ste čakali na odgovor komisije in koliko časa čakate od odobritve naprej.
2. Ker moramo najprej sami nekaj naredit zato, da nam bodo drugi pomagali prosim, če nam lahko pomagate. Vsak lahko naredi nekaj in vsaka najmanjša pomoč bo veliko pomenila.
Če vas karkoli posebej zanima vprašajte. Lahko tukaj lahko preko el. pošte ali telefona.
Podrobnosti o akciji boste zvedeli po el. pošti oz. na forumu društva.
Živjo!
Naj podprem akcijo in sporočim, da:
1. čakava na darovalca, vse preiskave zaključene do marca 2006, odgovor komisije v istem mesecu (močna lastna iniciativa), od takrat naprej čakava. Sem pred kratkim poklicala, pa nisva niti blizu po seznamu + potem moraš prišteti še 6 mesecev karantene semena. Skratka, premaknilo se ni nič od takrat naprej.
2. vse kar sem sama naredila je, da sem se znašla in se obrnila za tujino. Menim, da je problem z darovalci tako akuten, da porabijo, citiram dr. Drobniča “vsakega ki pride skozi vrata”. Tako da bi bilo vredno razmislit, kako bi se pri novi ministrici za zdravje dalo vplivati na dodatek k zakonu za uvoz spolnih celic. Enkrat sem že podala hiter izračun za tak uvoz (npr. 10 pacientk gre v tujino krat 2 postopka v tujini = uvoz celic za celo čakalno listo) – ampak sedaj že jamram in s tem nisem produktivna.
Sem pa enkrat v službi napisala v kuhinji na tablo http://www.daruj.com (imamo zaposlenih veliko mladih fantov) pa so vsaj nekateri pogledali – vem zato, ker so se vsi spraševali kdo je napisal (me niso videli). Bilo je v prednovoletnem času, če je kaj delovalo pa ne vem.
Za ženska jajčeca pa nimam nobene ideje, razen posvojitev zarodkov …
Lp,
M_
Zdravo,
midva sva v začetku meseca “dočakala” moško spolno celico.
1) Na začetku je šlo skoraj s svetlobno hitrostjo (pri dr. Rešu):
– prvi spermiogram – konec avgusta 2005,
– biopsija testisov – oktober 2005 (pa še to zato, ker sva bila septembra odsotna),
– prejeti histološki izvidi in posredovanje dokumentacije komisiji – november (če ne celo december?) 2005,
– prejeta odločba – december 2005,
– opravljeni razgovori in vpis v čakalno listo – januar 2006.
Potem pa sledi 21 mesecev čakanja…
2) Kot tudi Maruška, sva tudi midva poskusila v tujini. Mislim, da bi bil v teh razmerah uvoz res najbolj primeren (vsaj za moške celice). Ker pa vemo, da spremembe zakonodaje trajajo, je potrebno nekaj narediti pri “novačenju” darovalcev in še zlasti darovalk. Morda bi se naredili plakati ali zloženke, ki bi bili na vidnem mestu – pa ni nujno samo v zdravstvenih ustanovah… lahko tudi pri frizerju ali avtomehaniku 🙂 Lahko pomagam pri izdelavi in razdeljevanju. Potrebna je seveda tudi predstavitev problematike v medijih…
lp, ilona
Živjo!
Naj podprem akcijo in sporočim, da:
1. čakava na darovalko, vse preiskave zaključene v letu 2002, odgovor in odobritev Državne komisije aprila 2005 (čakanje na odobritev leto in pol). Aprila 2005 naju niso želeli dati na čakalno listo za darovano celico na GK LJ, češ da ne izvajajo omenjenih postopkov od junija 2004 (in če bi se v tistem trenutku našle darovalke, bi bila čakalna doba okrog 8 let – besede sestre za koordinacijo IVF).
2. vse kar sem sama naredila je, da sem se obrnila za tujino.
LP J
Rabim žensko spolno celico. Glede na mojo starost in čakalno dobo pri nas, mi je edina možnost tujina, tako da v Sloveniji niti nisem poizkušala priti v postopek (tako je tudi priporočilo oz. mnenje zdravnikov). V Pragi sva bila s partnerjem februarja, do danes pa še nisva prejela poziva za začetek postopka. Rada pa bi povedala, da so nama v Pragi rekli, da pri njih ženske, ki so starejše in se bližajo starosti, ko ne bodo več mogle v postopek umetne oploditve (47 let) imajo prednost pred drugimi in torej gredo takoj (oz. prej) v postopek. Bi bilo dobro, da bi tudi pri nas razmišljali v tej smeri, saj čim imaš 40 let si zaradi dolge čakalne dobe avtomatsko izločen iz “igre”.
Veliko uspehov vam želim.
LP
Pozdravljeni,
tudi midva čakava na žensko spolno celico. Leta 2002 dobila papirje, 2003 bila v enem postopku (žal ni bil uspešen) in sedaj čakava,…..
Ker je čakanja dosti, sva se odločila za odhod v tujino.
Lahko samo povem to, da sva tam srečala kar nekaj parov iz Slovenije. Primerjava s profesionalnostjo tukaj in v tujini ni mogoča. Pri nas se bodo morali še malo bolj potruditi – oz. saj se jim ni treba, saj ni postopkov?!
Pa lep dan še naprej.
Stone mi lahko prosim poveš kaj so vama dejali za drugi postopek?
Lahko pričakujeta, da bosta prišla na vrsto za drugi krog?
Hvala tudi ostalim. Vsaka izkušnja bo pomagala, da ministrstvu prikažemo realno sliko. Zato prosim vse, da nas opozorite na vsako najmanjšo težavo in če jo imate podate tudi rešitev.
lp
Živjo!
Tudi midva potrebujeva moško spolno celico in sva v Mariborskem centru pri prof. Vlaisavljeviču. Profesor nama je iskreno povedal, da v njihovi ambulanti materiala nimajo in da se morava odločiti za Ljubljano ali tujino.
Ker pa veliko srfava po forumih sva seznanjena z dogajanjem tako v Ljubljani kot v tujini-konkretno Praga. Glede na vse skupaj sva se odločila za v Prago in se v Ljubljano sploh nisva prijavila in se vpisala na čakalno listo. Tudi prof. Vlaisavljevič se je s tem strinjal in nama dal vedeti, da sva se po njegovem mnenju pravilno odločila. Tako sva v Pragi na prvih konzultacijah že bila in smo se vse lepo zmenili. V začetku leta 2008 gremo v prvi postopek, pripravljali pa me bodo v Mariboru.
Mislim, da sva se prav odločila, saj ne misliva po nepotrebnem izgubljati živcev v Ljubljani in čakati v nedogled, ter biti prepuščena milosti in nemilosti, glede na to kaj vse človek izve o dogajanju tam.
LP
Hvala vsem, ki pomagate. Če še katera kaj napiše prisežem, da bo prišlo prav.
Sicer pa poslali smo dopis na ministrsto in čakamo. Ko preteče 45 dni od poštnega žiga nadaljujemo z mediji in verjetno s sodiščem.
Malo sem jezna na ignoriranje še iz prejšnjih akcij in tokrat bomo malo bolj oštri :)))
Vse vas pa res prosim, da pomagate po svojih močeh.
Kmalu bomo začeli z razpošiljanjem presentacije po el. pošti. Pripravite naslove. Kdor ne želi pisat iz svojega lahko naslove posreduje meni. Seveda imate mojo besedo, da bodo uporabljeni 1x iz društvenega naslova in nato izbrisani.
Če ima katera možnost printanja bi to veliko pomagalo. Več kot bo letakov več ljudi bo prebralo, da potrebujemo darovalce.
Veliko lahko naredite popolnoma anonimno. Tako da mislim, da ni ovire, ki bi preprečila pomoč. Ne pozabite, da je vse to vas in nikogar drugega.
Jaz bi pa rada darovala spolne celice. Sem že nekaj časa nazaj z vprašanji zasula daruj.si, pa nisem dobila nobenega odgovora.
Sem namreč pred dobrimi 7-imi meseci rodila in še nimam menstruacije. Pa me zanima, če je to ovira, moram počakati na svoj ciklus ali se lahko spodbudi s hormoni? Pa hčerko še dojim.
Živjo.
Sama sem v prvem postopku ivf. Ker veliko prebiram tale forum, sem bila odločena, da če proizvedem več celic, bi darovala. Ko sem to nekaj dni pred punkcijo omenila sestri, je rekla, naj jih raje šparam zase. Saj, verjetno mi je iskreno svetovala, nimam razloga, da bi mislila, kaj slabega. Zaenkrat sem poslušala njen nasvet, ker nisem natančno vedela, ali osem celic pomeni veliko, malo, so sploh zdrave…saj veste, kako je to, ko greš prvič. Čisto si zmeden, ne veš, kaj te čaka. Mogoče ji bom čez čas še hvaležna, če bom rabila vse svoje zamrznjenčke, ampak ne morem se znebit občutka, da bi morala njena reakcija bit drugačna. Da bi na primer morala poklicat zdravnika, da tudi on pove svoje mnenje… Da bi mi skupaj pomagali pri odločitvi.
Če boste imeli možnost, mislim, da je ena od akcij tudi osveščanje osebja na oddelkih, kjer se ukvarjajo z neplodnostjo. Med ženskami, ki grejo same skozi te postopke, je največ potencialnih darovalk. To je logično. A nekdo bi se moral ukvarjat z njimi. Se pogovarjat o možnosti darovanja, mogoče po zanositvi, vzeti njihovo telefonsko številko, jih poklicati čez eno leto, karkoli… Predvsem pa jim strokovno pomagati pri odločitvi, ali bi darovale glede na dano situacijo… To sem v mojem primeru pogrešala, sem bila pa čisto preveč prestrašena, zaskrbljena, nevedna, da bi težila in jaz njih prepričevala, da hočem darovat, če me razumete…
Ker bom čez eno leto stara 35 let, mogoče ne bom imela več priložnosti za darovanje. Mogoče pa tudi. Kakorkoli, vsem želim veliko sreče.
vv
vv jaz se sicer povsem strinjam s teboj. Stroka pa meni drugače. Tako, da ni stvar v osveščenosti.
Stroka je mnenja, da je darovanje v času iskanje lastne nosečnosti neetično, da je par že sam v veliki stiski in da ni prav, da v tem času daruje še drugim. Tako nekako.
Jaz se sicer s tem ne strinjam ampak ne morem pa kaj dosti narediti v tej smeri. Zame se v veliko pogledih preveč izgovarjajo na etiko:/
Bo pa ta akcija tudi usmerjena na pare v upanju, da se bo čim več parov, po lastnem uspehu spomnilo na ostale in se bo katera odločila za darovanje.
Bomo šli pa z akcijo še veliko širše.
No jaz grem v postopek marca. Upam, da pridelam veliko dobrih jajčec, tokrat za en neznan par. Potem me pa klinike res več ne vidijo :)))
Spoštovane
Naj vam na kratko opišem svojo zgodbo.
Bilo je pred nekaj leti ali lepše pred desetletjem, ko sva izvedela, da po normalni poti najinih potomcev ne bo. Potrebno bo darovalčevo seme. In tako se je začela najina pot. Najprej sva podpisala kup papirjev, da sva sploh bila prijavljena v postopek. In potem sva čakala in čakala. Ker so leta bežala, glasu iz klinike pa od nikoder, sem poklicala in vprašala, če bova kmalu na vrsti. Da ne bi ponavljala začudenja na oni strani – ja draga gospa, mi pa teh postopkov več ne delamo, ker so nam jih ukinili. Ma to je bilo za umret – tri lta brezveznega čakanja za en začuden odgovor! Pa lahko bi nas obvestili!!! No zopet se odpraviva na kliniko in se posvetujeva. Vmes pade še referendum za oplojevanje samskih žensk, govora o moški neplodnosti pa ni bilo! Odlkočiva se za Prago k Mardešiču.Tam sem srečala dva para iz Slovenije. Vse smo se zmenili in naslednji mesec smo že leteli na postopek v Prago. Brez uspeha. Ponavljamo vajo – priprave v Ljubljani, organiziranje dopusta in bolovanja v službi (stroga tajnost)… spet neuspeh – po štirinajstih dneh je šlo vse po rdeči poti.
Čez par mesecev sva se odpravila v Zagreb, kotr bi prišla v Ljubljano – ogromno Slovenk. Spet priprave doma, dopust…. Spet neuspeh. Ne vem kaj se je v meni takrat prelomilo, ampak odločila sem se za enoletni premor – kljub starosti. Po letu dni sem prišla na vrsto v Ljubljani. Prva insemenacija je bila neuspešna. Čez dva meseca sem šla spet na postopek in glej – rezultat – noooooseeeeečaaaaaaaaaa!Pozabiš na vse poti in skrbi, ampak ko prebiram te vaše težave jih čutim in vas povsem razumem, zato punce tečnarite po vseh forumih, zdravstvenem ministrstvu…. PO SVETU SE NAM LAHKO SAMO SMEJIJO, me pa kot ene ubožice letamo okoli in iščemi tisto malo pikico, ki bi nam spremenila življenje. Punce to je naša pravica!
Pozdravljene
Po darovane celice se odpravljam v Prago, kar mi je bilo tudi svetovano na Ginekološki v Ljubljani (češ, pri nas je tega itak tako malo). Moje vprašanje je katero kliniko v Pragi mi lahko svetujete; priporočena mi je bila Pronatal, kontaktirala pa sem že kliniko Reprofit,Brno kjer so mi tudi že odgovorili. Prosim za vaše izkušnje, kontaktne naslove in sploh vse koristne informacije.
Hvala in lep dan,
tatka
Zdravo.
Tukaj je seznam vseh klinik na Češkem http://www.neplodnost.cz/web/verejnost/
Midva sva kontaktirala Helios v Brnu, pa sva tudi hitro dobila odgovor, vendar sva na koncu izbrala Pronatal – v glavnem zato, ker pri njih več zdravnikov govori hrvaško in je komunikacija pač lažja.
Me pa veseli, da so si končno tudi na GK nehali zatiskati oči; njihove pacientke so običajno vedele povedati, da jih postrani gledajo, ko rabijo preglede pred odhodom v tujino…
srečno
ilona
Pozdravljene!
Tudi midva čakava na donorja.
– leta 2005 ugotovljena neplodnost
– punkcija testisov
– decembra 2005 opravila vse preizskave in razgovore
– junija 2006 dobila odgovor od državne komisije in takrat
so nas postavili v čakalno vrsto. Sledilo je čakanja in čakanje.
Pokličite čez 6 mesecev, 8 mesecev itd.
– leta 2007 sva se odločila za tujino in sicer Prago
– oktobra 2007 neuspešna insemenacija
– in zdaj spet čakava na darovalca v Sloveniji
Jezi me zakaj, če ni dovolj darovalcev in darovalk ne uvažajo spolnih celic. Ali pa bi donorjem in darovalkam nekaj plačali za darovano celico. Želim let to, da bi bilo dovolj celic in da bi lahko končno prišli na vrsto. Včasih imam občutek, da nas vlečejo za nos, da brezveze nekaj čakamo in upamo, pa če se ne bo nekaj spremenilo se ne bomo dočakli, ker tudi naša biološka ura teče.
Upam, da bo se nekaj spremenilo .
Lep pozdrav.