Med.Over.Net

Urologija

Bolezni sečil, ledvični kamni, urolitiaza, ureteralna kolika, rak mehurja, rak prostate, hormonsko zdravljenje raka prostate, povečana prostata, operacije prostate, rak ledvic, uhajanje vode, mokrenje, cistostoma, nefrostoma ... vprašajte in dobili boste nasvet.

razlaga izvida rak prostate

Default avatar

tineh

Spoštovan gospa Anžur!

Sprašujete glede histološkega izvida. Nič ne pišete, koliko bezgavk je bilo odstranjenih - upam da čim več in da niso bile prizadete z rakom.
Gleason 7 - Gleason je lahko od 6 - dobro do 8, 9 ali 10 - zelo slabo. 7 pomeni, da je rak resen in da je bila vsekakor operacija dobra odločitev.

pT3a pomeni, da je rak že rasel prek robov (ovojnice) prostate. Pozitiven rob pa, da lahko (ni pa nujno, ampak je precej verjetno), da rak ni bil odstranjen v celoti - torej je precej verjetno, da se bo svetovalo še dodatno pooperativno adjuvantno obsevanje. Tega vam vsekakor priporočam, če PSA 2 meseca po operaciji ne bo 0.00. Obsevanje je vsekakor potrebno, če pride PSA nad 0.2. Če PSA po operaciji zraste nad 1, potem je obsevanje zamujeno.

Opisujete številne meritve PSA pred operacijo, celo na sam dan operacije. Smisla teh ne vidim, hitrost naraščanja PSA ali podvojitveni čas pred operacijo nam v tem primeru pri odločitvah nič ne pomaga. Sedaj pa je drugače in vam vsekakor priporočam, da izmerite PSA vsake 3 mesece in čim se bo bližal vrednost 0.2, takoj dosežete predstavitev na Onkološkem inštitutu in obsevanje (če se seveda ne boste z operaterjem že apriori odločili za adjuvantno radioterapijo ne glede na vrednost PSA, kar je lahko tudi smiselna odločitev).

Pišete, da mož "zelo malo vpraša". Zakaj pa ne greste zraven, si napišete na listek in vprašate?

Glede inkontinence - kako dolgo pa sta bila v Dobrni - ali je kaj pomagalo? Običajno je, da se svetuje rehabilitacija - edino zdravilišče v Slo, kjer se specifično zdravi inkontinenca po RRP, je Dobrna. Žal zavarovalnica načeloma tega na plača več, vsekakor pa vsakemu to priporočam in predlagam, da gre žena zraven - vsaj en teden.

Glede erekcije - tudi tu se pač svetuje rehabilitacija - injekcije ali tablete, pravzaprav naj bi s tem, če je motiviran, začel čimprej - ampak vse to v zvezi z rehabilitacijo bi moral urejati pri tistem, ki ga je operiral. K odločitvi glede operaterja spada tudi to, kako bodo po operaciji skrbeli za vas...

Lepo pozdravljeni!
Lepo pozdravljeni! Urološko svetovanje - CenterUROL
Default avatar

Jelka Anžur

Spoštovani,

najlepša hvala za vaš odgovor. Seveda bi srčno rada videla, da bi bila zadeva zaključena z samo operacijo (pa ne bom preveč vpletala svojih čustev). Je pa tako, da mislim, da ima mož, ne glede na to, če bo potrebno dodatno obsevanje vse možnosti za dobro obvladovanje bolezni - saj je tako ali ne?

Rada bi samo še dodala, da se zavedam, da bi bil pravi naslovnik, za vsa ta vprašanja njegov operater. Bila sem z možem v Slovenj Gradcu, pa je želel sam govoriti z zdravnikom, tako da sem nekako "izvisela". Mož se je pri vprašanjih osredotočil na inkontinenco in na impotenco, zdravnik pa mu je povedal, da je pri taki popolni odstranitvi prostate oboje normalno. To je možu zadostovalo, da je vse v redu, da je rak odstranjen. Jaz pa sem na podlagi izvida, začela brskati po netu in se obrnila na vas.

Kar se tiče odstranitve bezgavk, ne vem nič, se mi pa zdi, če bi bile odstranjene, bi bilo to navedeno na izvidu. Torej verjetno niso bile odstranjene - ne vem. Čakamo na pismo iz Slovenj Gradca glede nadaljnih navodil, nato se bom glede morebitnih nejasnosti obrnila na zdravnika operaterja. Možu je bilo sicer rečeno, da bo od zdaj naprej delal vse preiskave v Ljubljani, pri svojem urologu.

Ali pravilno razumem, da gre pri odstranitvi bezgavk zgolj za diagnostični postopek, da se vidi prisotnost raka v njih in sklepa na razširjenost, kar je pa nujen pripomoček za nadaljne zdravljenje, ne vpliva pa na sam potek bolezni? Verjetno se operater o odstranitvi bezgavk odloča med samo operacijo? Ali je možna še naknadna odstranitev bezgavk, če je to potrebno?

Za Slovenj Gradec se je mož odločil sam, po pogovoru s prijatelji, ki so že bili tam operirani.

Za Dobrno in za vse ostalo, mislim da bo zelo koristilo.

Res sem vam hvaležna za vse odgovore


Jelka
Default avatar

MKO

Spoštovani!

Dne 23.09.2010 sem bil operiran- prostatektomija. Po letu dni je pričel PSA naraščati od 0,018 na dan 9.02.2011 do 0,179 na dan 2,11.2011.
Zdravniški konzilij na Onkološkem se je odločil za obsevanje.Dne 19.01.2012 sem končal 37 obsevanj in sicer prostate in medeničnega dna. Pred obsevanjem, dne 7.11.2011 sem prejel eno hormonsko inekcijo.

Sedaj se počutim kot, da bi imel 90 let. Vse mišice me bolijo, dokler se ne fizično.ugrejem.
Ko se pripogibam me boli v trebuhu. Večkrat na dan me oblije vročica, tudi ponoči.
Trpim za inkontinenco, dve do tri predloge na dan in drugo. Včasih blago trepetam po vsem telesu.

Včeraj, dne 25.04.12 sem imel pri urologu kontrolo (v matični bolnici) in je PSA znašal 0,033.
Od zdravil jemljem samo Marevan po pljučni emboliji mesec dni po operaciji. Jemati ga bom moral še 3 leta.

Moj urolog je rekel, da so izvidi OK. Mene pa skrbi ker je PSA še vedno visok. Po mojem mišljenju bi si želel, da bi bil 0,003.

Kaj mi svetujete Vi. Kaj naj naredim s tem PSA, Kaj zaradi inkontinence.
Razmišljam o alternativnem zdravljenju. Kaj menite o Planet zdravje.

Za odgovor se Vam zahvaljujem in še enkrat hvala za dosedanje odgovor.

LP
MKO
Default avatar

tineh

Spoštovani MKO!

Pišete, da ste pred približno tremi meseci zaključili reševalno obsevanje zaradi naraščanja PSA po predhodni radikalni prostatektomiji. S tem ste napravili vse, kar ste v zvezi z rakom prostate trenutno lahko napravili. Glede vrednosti PSA predlagam, da se držite nasvetov onkologa radioterapevta, ki vas je obseval. Ta se bo ob kontroli odločil, ali vam bo predlagal še nadaljne hormonske injekcije ali pa ne. V kolikor bi šla bolezen svojo (slabo) pot naprej, bo onkolog na Onkološkem inštitutu tudi edini, ki vam bo, če bo potrebno (upamo, da ne bo), lahko ponudil dodatno zdravljenje, zato se ga držite, redno hodite na kontrole na OI, kot vam naročajo in skrbno ravnajte po njegovih navodilih. Če prav razumem, pišete da je bil pred obsevanje in hormonsko injekcijo PSA blizu 0.2, sedaj pa je precej nižji. Vrednost PSA na desetinke (0.2) je pomembna pri spremljanju po operaciji, kadar želimo po potrebi pravi čas opraviti reševalno obsevanje, kar se je pri vas opravilo. V sedanji fazi pa je običanjo, da se sprašujemo glede tega, ali PSA narašča ali pada ali je stabilen. Pogosto lahko tudi zaniha. Zaniha npr. do 0.5 in nazaj malo dol. Razen tega, da morate ugotoviti (pri vašem radioterapevtu) ali vam svetuje naprej hormonske injekcije in kdaj, sedaj drugega ukrepanja verjetno ne bo, dokler ne bo PSA precej narastel (npr. nad cele 4 ali še višje). Tako da sedaj, ko ste napravili vse, kar je bilo v vaši moči, sicer ostajate pri spremljanju PSA, vendar to nikakor ni smiselno pogosteje kot na 3 mesece in (razen razčistiti glede hormonskih injekcij) sedaj v tej zvezi nadaljnje "vrtanje" ni smiselno, dokler ne bo začel PSA bistveno in redno naraščati, zgolj redne kontrole, ki pa vsekakor niso pogostejše kot na 3 mesece, po presoji onkologa ali vašega urologa pa lahko tudi na 6 mesecev.

Glede inkontinence. Verjetno ste opravili že vsaj 1 tedensko če ne 2 ali 3 tedensko fizioterapijo v termah Dobrna (kjer so vodilni v fizioterapevtski obravnavi poprostatektomijske inkontinence). Verjetno ste poskusili tudi zravilo za zdravljenje prekomerno aktivnega sečnega mehurja (npr. Emselex). Morda ste poskusili tudi katero od magnetoterapij.
Če je sicer curek urina dober in nič od navedenega ne pomaga, potem predlagam da počakate vsaj 6 mesecev po obsevanju in potem opravite preglede pri urologu, ki to operira (UKC Ljubljana različni, UKC Maribor - dr. Bratuš, SB Slovenj Gradec - dr. Kramer). Operacije so različne in lahko bisteveno zmanjšajo število mokrih vložkov na dan. Seveda pa je potrebno najprej stabilizirati stanje po obsevanju.

Glede alternativnega zdravljenja je tako - kadar uradna medicina zaključi, da je naredila vse, kar v danem trenutku lahko, potem tudi sami včasih rečemo bolniku - napravili smo vse, kar vemo - poskusite vse, ko česar lahko pridete in menite, da bi vam morda koristilo. Smisel "alternativne" medicine ni nasprotovanje, ampak dopolnjevanje. Bi pa opozoril, da lahko na primer prekomerno uživanje katerega od "olj" - na primer lanenega olja, vodi do motenj metabolizma lipidov v krvi, kar lahko bistveno poslabša kardiovaskularno stanje in vodi do srčnega in možganskega infarkta.

Vsekakor bi vam predlagal kompleten internistični pregled, kardiologa in gastroenterologa, optimizacijo prehrane in rehabilitacijo - obsevanje je težko zdravljenje, tako kot vsako drugo in organizem rabi čas, da se ponovno uredi. Hormonske injekcije povzročijo, da pade nivo testosterona na kastracijski nivo (to je njihov namen - testosteron je rastni dejavnik prostate, katerega odtegnitev povzroči, da PSA upade in rak začasno ne napreduje). Zato so seveda navali vročine in spremembe, podobne menopavzalnim znakom pri ženskah, ter nižji hemoglobin, posledično slabša zmogljivost... pričakovane in običajne. Alternativna terapija v smislu "čudežnih kapljic" bo tu zgolj pobrala denar in delovala kot placebo. Glede hormonskih injekcij je potrebno videti z vašim onkologom in urologom ter vašim razmišljanjem - kako dolgo še, ali doživljenjsko redno (najboljša prognoza glede raka) ali pa morda intermitentno (nekoliko slabša prognoza) - če je seveda to potrebno - ali pa je morda predvidno le npr. 1 ali 2 leti po obsevanju, potem pa nekaj časa ne več - odvisno od PSA.
Namesto v "čudežne" kapljice, predlagam vložiti denar v zdraviliško rehabilitacijo (če je zraven problem inkontinenca, potem vsekakor Dobrna, če tam še niste bili), sicer pa je kot zdravilišče mišljeno vse v fizioterapevtskem smislu - od uživanja mineralnih vod, masaž, sprehodov, bogate prehrane za regeneracijo organizma, primerne rekreacije - daleč od tega, da bi zdravilišče predstavljalo samo kopanje v bazenu, kar je seveda težko ali nemogoče, če urin uhaja. Je pa kopanje v takem primeru v praksi mogoče v morju.

Lepo pozdravljeni!
Lepo pozdravljeni! Urološko svetovanje - CenterUROL
Default avatar

tineh

Spoštovana gospa Anžur,

Glede odstranjevanja bezgavk pri operaciji se odločamo na osnovi predoperativnih izvidov - pri nizkem PSA pred operacijo in pri nizkem Gleasonu (6), se za odstranjevanje bezgavk ne odločamo, pri višjem Gleasonu (7 ali več) in višjem PSA pred op (nad 10), pa se odločamo za razširjeno limfadenektomijo, kjer se poskuša odstraniti čimveč bezgavk. Žal medicina ni tehnika in nikoli ne moremo biti gotovi, kaj smo napravili in ali smo odstranili vse zločesto tkivo ali ne. Če so bili zasevki samo v tistih bezgavkah, ki so odstranjene, potem je poseg vsekakor terapevtski, če pa so zasevki že tako v bezgavkah, ki so bile zajete z rakom kot tudi v drugih, potem pa je seveda to zgolj diagnostično. Včasih je veljajo, da se od radikalne prostatektomije odstopi, če se z zmrzlim rezom ugotovi, da so že prizadete bezgavke. Takrat bi lahko rekli, da je veljalo, da je limfadenektomija zgolj diagnostična. Sedaj to nikakor ne velja več, ravno dr. Zupančič v Slovenj Gradcu je eden vodilnih strokovnjakov za laparoskopsko razširjeno limfadenektomijo - odstranjevanje bezgavk z laparoskopsko metodo. Torej - če predoperativni nomogrami kažejo, da je verjetnost višjerizičnega raka majhna (seveda je to odvisno od dovolj natančne biospije z dovolj odvzetimi vzorci) potem se za limfadenektomijo pri RRP ne odločamo, saj prinaša majhno možnost dodatnih zapletov, metodo tako imenovane varovalne bezgavke (sentinel node) pa zaenkrat, kolikor vem, nam najbližje izvajajo rutinsko samo v Salzburgu (ne pa npr. v Innsbrucku ali na Dunaju). Res pa je tudi, da kadar se bolnika predstavlja konziliju onkološkega inštituta s prošnjo za nadalnje zdravljenje, je vedno potrebno napisati, koliko bezgavk je bilo pri operaciji odstranjenih in ali je v kateri od njih patolog našel raka in potem nerodno izgleda, če napišeš, da bezgavk nisi jemal, sedaj pa PSA narašča.

Če ste prejeli samo izvid urologa, potem ni nujno, da je število odstranjenih bezgavk prepisano iz histološkega izvida. Lahko jih je bilo vsaj nekaj odstranjenih in so bile negativne. Če pa imate kopijo originalnega histološkega izvida, potem tam bezgavke, če so bile poslane patologu, torej odstranjevane, vsekakor opisuje. Sicer pa je to sedaj vseeno - potrebno je opraviti rehabilitacijo v Dobrni, začeti z Viagro ali podobnim zdravilom in počakati 2 meseca po operaciji in si določiti PSA ter nato to početi (določati PSA) vsake 3 mesece in če PSA ne bo 0.00 razmišljati o adjuvantnem obsevanju oziroma se za to na vsak način vsaj posvetovati na onkološkem inštitutu, če bi PSA narastel na 0.2. Reševalno obsevanje je zamujeno, ko PSA naraste nad 1, zato je potrebno PSA po op skrbno spremljati (glede na opisan histološki izvid vsake 3 mesece).

Lepo pozdravljeni!
Lepo pozdravljeni! Urološko svetovanje - CenterUROL
Default avatar

tineh

Spoštovani peschy!

Gleason 9, PSA 16 je visokorizični rak. Če gre za moškega, ki je sicer v dobri kondiciji, zdrav in mlajši od 75 let, predlagam multimodalno zdravljenje - tako do operacije hormonsko terapijo z bikalutamidom, poiskati urologa, ki bo pripravljen opraviti radikalno prostatektomijo z razširjeno limfadenektomijo (večina jih bo pri tako slabi prognozi odklonila operacijo, čeprav je ravno v takem primeru po mojem mnenju in po moji praksi ta najbolj smiselna), nato pa opraviti preiskave za zamejitev bolezni (scintigrafija okostja ali PET-CT) in se glede na dokončni patohistološki izvid ter vrednost PSA po operaciji odločiti o takojšnjem ali odloženem pooperativnem obsevanju in/ali hormonskem zdravljenju ter glede na prisotnost ali tveganje za kostne zasevke še tozadevno preventivo ali zdravljenje (bifosfonat, kalcij in vit. D).

Če pa je bistveno starejši od 75 let (meja povprečnega pričakovanega 10 letnega preživetja pri slo moških) in torej operacija ne pride v poštev, potem vsekakor poleg hormonskega zdravljenja je bistveno, da se deluje na izvor raka z obsevanjem.

Torej - drznil sem si napisati tisto, po čemer niste spraševali - spraševali ste po razlagi izvida, ne pa po mnenju o nadaljnem ukrepanju. Saj k razlagi ni dosti dodati - rak prostate se glede na oceno po Gleasonu deli na nizkorizičnega (Gleason 6 ali manj), srednje rizičnega (Gleason 7) in visoko rizičnega (Gleason 8-10). Pri visokorizičnem raku je brez zravljenja pričakovati ne samo metastatsko bolezen, temveč smrt zaradi raka v 5 letih v 50% (Johannson, JAMA 2004). Zato je zdravljenje vsekakor smiselno, saj je pričakovati, da bisteveno podaljša čas do napredovanja bolezni (kliničnih znakov bolezni, ki se ne kaže nujno samo z oteženim uriniranjem ali hidronefrozo in posledično odpovedjo ledvic zaradi nezmožnostjo praznenja mehurja, ampak bolj pogosto z napredovanjem v kosti, kostno bolečino, paraplegijo ali preprosto anemijo in hiranjem zaradi širjenja metastatske bolezni v kostni mozek). S hormonskim zdravljenjem napredovanje bolezni za nekaj časa preprečimo, če še obsevamo, podaljšamo preživetje bistveno bolj, kot če zdravimo samo hormonsko, najboljše pa je mulitmodalno zdravljenje (najprej operacija, nato obsevanje in hormonsko zdravljenje), ki ponuja največ možnosti za dolgotrajno preživetje.

Torej - če pri raku prostate najdemo Gleason 6, po možnosti le 1 ali dva stebrička v biopsiji, v nizkem odstotku - pogosto svetujemo le opazovanje in ponoviti biopsijo čez leto dni. Če pa je Gleason 8 ali več - to so tisti, kjer moramo poskusiti vse, kar imamo na razpolago in kjer res velikokrat lahko posežemo v naravni potek bolezni in res koristimo, podaljšamo življeneje - čeprav v medicini nikoli ni enoznačnih in 100% pravilnih rešitev.

Lepo pozdravljeni!
Lepo pozdravljeni! Urološko svetovanje - CenterUROL
Default avatar

tineh

Spoštovani hči!

Sprašujete glede zdravljenja raka prostate pri 69 letnem moškem, ki ima ugotovovljeno bolezen v 7/11 stebričkih biopsije, Gleason 8. Pri tem je relativno rizičen zaradi težav s trebušno slinavko, je pa motiviran za operacijo. Čeprav ste navedli precej podatkov, vendarle nimam realne slike, kakšna je pri njem jetrna funkcija. Če so jetra v redu, če je koagulacija v redu, albumini v krvi normalni (ni jetrne prizadetosti, morebitnega ascitesa - vode v trebuhu...) potem je eno, če pa gre razen tega, kar ste navedli, za moteno koagulacijo, prizadetost jeter... pa seveda nekaj povsem drugega.

Če ne operacijo, potem vsekakor obsevanje ob hkratnem hormonskem zdravljenju. Ali je to kaj slabše - glede preživetja do 10 let ne. Prednosti operacije se pokažejo šele upošteveje dalj kot 10 let od postavitve diagnoze. Slabost operacije je tudi bistveno večji rizik za uhajanje vode po operaciji (v precejšnjem odstotku po operaciji lahko potrebuje vložke ali plenice, vsaj enega na dan). Operacija je že dobra stvar oziroma edina, ki lahko raka res odstrani, samo kaj pomaga odstranitev raka, s katerim bi najbrž lahko živel še precej let, če pri operaciji pride do hudega zapleta (infarkt, kap...) ali celo smrti.

Operacijo raka prostate - radikalno prostatektomijo v Slo ni problem dobiti - vsi bi to radi operirali in večina nas to tudi počne - če nekdo to operacijo hoče jo bo dobil, če se bo le potrudil - če ne v svoji bolnišnici pa v kateri drugi (na primer Ljubljana, Maribor, Celje, Slovenj Gradec, Murska Sobota ali druge...). Smiselno je, da preden se gre pogovarjat o operaciji, pridobi mnenje gastroenterologa, da pri njem ne gre za alkoholno obolenje in kakšen je pričakovani vpliv operativnega zdravljenja na gastroenterološko obolenje oziroma kakšen je rizik, da bi operacija povzročila ponoven zagon pankreatitisa. Če bodo gastroenterolog, kardiolog in pulmolog (torej tri pisna ločena mnenja treh internističnih subspecialnosti) enotnega mnenja - torej da z njihove strani operacija ni rizična in se bo s temi tremi papirji pojavil pri drugem urologu (lahko tudi pokliče na urologijo v MS in pove, kaj bi rad, ali pa kam drugam), sem prepričan, da bo operacijo lahko dobil, če bo le dovolj vztrajen in bo pač poiskal urologa, ki ga bo operiral.

Če pa ga bo kateri od treh internistov, katerih pisno mnenje o rizičnosti in tveganjih v zvezi z opracijo je potrebno pridobiti (ta čas ima lahko npr. hormosko terapijo, da rak ne bi napredoval), posvaril da morda le ni najbolj pametno riniti z glavo skozi zid (pod nož), potem je vsekakor kratkoročno glede kontrole raka skoraj enakovredno obsevanje na OI v Lj, kamor ga bodo predstavili.

Lepo pozdravljeni!
Lepo pozdravljeni! Urološko svetovanje - CenterUROL
Default avatar

Jelka Anžur

Spoštovani,

najlepša hvala za vse vaše odgovore - dragoceni so.

Srečno in lepo pozdravljeni,

Jelka
Default avatar

Jelka Anžur

Spoštovani,

iskrena hvala za vse vaše odgovore - dragoceni so,

srečno in lepo pozdravljen,

Jelka
Default avatar

MKO

Spoštovani!

Iskrena hvala za izčrpen in strokoven odgovor.

Lep pozdrav!

MKO
Default avatar

hči

HČI

Ponovno lepo pozdravljeni.

Lepo se vam zahvaljujem za vaš odgovor. Oče je opravil onkološki kunzilij, na katerem so mu svetovali le hormonske tablete (tudi hormonske injekcije ne pridejo v poštev), ker naj bi bil za obsevanje preveč rizičen (diabetes in ishemična bolezen srca ? - za katero smo prvič slišali od onkologa, kajti nikoli ni imel nobenih težav glede srčnih bolezni, niti ni nikoli bil pri kardiologu, ima pa arterijsko hipertenzijo) in bi bila njegova kvaliteta življenja po obsevanju slabša. Koliko časa je lahko na hormonskih tableteh in v kolikšni meri so učinkovite ? Ali ne bi bilo mogoče boljše, da bi prejemal injekcije (zaradi pankreatitisa)?

Za odgovor se v naprej zahvaljujem !
Default avatar

tineh

Spoštovana hči!

Seveda je kvaliteta življenja po vsakem zdravljenju slabša. Prav napovedati, ali bo zdravljenje poslabšalo kvaliteto življenja tako, da ga bo naredilo neznosnega ali pa bolnika to sploh ne bo motilo - in na drugi strani napovedati, ali bo zdravljenje dejansko podaljšalo življenje - pa je zelo težko ali nemogoče.

Glede "hormonskih" tablet težko rečem karkoli takole na pamet - sta namreč vsaj dve vrsti in precej različne - na eni strani Androcur (steroidni antiandrogen), na drugi strani pa nesteroidni antiandrogeni (bikalutamid - Casodex).
Za kakršen koli smiseln komentar na temo hormonskega zdravljenja kakršnega koli - injekcije (kemična kastracija), tablete (take, ki delno kastrirajo in take, ki ne) oziroma orhiektomija (čisto mala operacija, pri kateri se opravi kirurška kastracija), bi bilo potrebno poznati vsaj vrednost testosterona izmerjeno zjutraj pred uvedbo zdravljenja. Še posebej, ker poročate o takšni odločitvi konzilija. Če gre za prizadetost jeter (ocena funkcije po Childu) in je vrednost testosterona že sedaj nizka (pod 10), je pričakovati slabši potek bolezni in morda zato razmišljanje v tem smislu. Kastracijski nivo je pod 1.73. Če je testosteron višji, standardno hormonsko zdravljenje zajema znižanje testosterona pod kastracijski nivo. Vse ostalo je eksperimentalno. Povsem brez vpliva na jetra, slinavko... se to doseže s kirurško kastracijo, ki se lahko povsem rutinsko opravi v lokalni anesteziji. Vsakršna hormonska zdravila lahko vplivajo na jetrno funkcijo - tako tablete kot injekcije. Načeloma bolj negativno vplivajo tablete - vendar ne moremo vedeti vnaprej, kako bodo vplivale - če date tableto in pride do težav, pač s tableto prenehate. Če pa date injekcijo, ta deluje 3 mesece in je ne morete "vzeti ven". Če pride do resnega neželenega učinka na jetra, lahko to traja 3 mesece - česar lahko ne preživi. Morda je to teoretično razmišljanje vzrok za nagibanje k tabletam.

V konziliju so ljudje. Enkrat eni, drugič drugi. Mnenje je lahko za istega pacienta enkrat tako, drugič pa povsem drugačno.

Ostajam pri mnenju, ki sem ga napisal zgoraj. Preden se gre na konzilij OI ali po drugo mnenje drugega urologa, je potrebno opraviti tri zelo natančne preglede in pridobiti tri pisna mnenja:
1. pri gastroenterologu - ocena jeter po Childu, mnenje glede operacije, prihodnosti jetrnega prebavnega obolenja, celoten koagulogram in oceno agregacije trombocitov;
2. pri kardiologu skupaj z obremenitvenim testiranjem - tu je razen opisnega mnenja kardiologa ki poda rizičnost glede operacije izvid tudi številka, ki se ji pravi MET - koliko METov je zdržal na kolesu = pri obremenitvenem testiranju;
3. pri pulmologu - ocena rizičnosti glede na meritve pljučne funkcije in slike pljuč.

Z osebnim zdravnikom vse te tri izvide pregledate in potem se skupaj z bolnikom odločite ali bo osebni zdravnik izdal še eno napotnico za urologa, s katero se boste obrnili na katero od drugih bolnišnic glede operacije, ali pa ne.

Vmes pa najbrž že prejema tablete, ki bodo do operacije zadržale napredovanje bolezni, če bo do operacije prišlo.

Lepo pozdravljeni!
Lepo pozdravljeni! Urološko svetovanje - CenterUROL
Default avatar

hči

Ponovno potdravljeni

Zahvaljujem se vam za izčrpen odgovor. Vendar se sedaj ukvarjamo z preiskavami, na katere je potrebno (npr. pregled pri kardiologu) čakati tudi do pol leta.

Lep pozdrav !
Default avatar

Ata_Kranjc

Oglašam se z informacijami, o stanju očetove bolezni o kateri sem pred časom na kratko že pisal.

Pred nekaj dnevi je opravil UZ vodeno tankoigelno aspiracijsko biopsijo. Vzorec je bil vzet iz suspektne bezgavke za desnim iliakalnim žiljem, ki je imela dimenzije cca. 2,5x2cm. Rezultat pregleda celega telesa s PET CT s Holinom je namreč pokazal zvišano kopičenje v prostati, predvsem desno, po več bezgavkah v mali medenici.

Danes je prejel citopatološki izvid, ki pravi, da gre za metastazo adenokarcinoma in da gre glede na morfologijo verjetno za adenokarcinom prostate, vendar brez imunologije ni bilo mogoče potrditi origa v prostati.

Imamo tudi tri dni star podatek o nivoju PSA, ki je sedaj 11 (bili smo že na vrednostih nad 40). Hkrati ob UZ odvzemu vzorca, je bila velikost prostate ocenjena na 72ccm (še pred nekaj meseci je bila okrog 60ccm). Prvo je dobro, drugo ne.

Od diagnoze s PET CT redno jemlje Bikalutamid, se redno giblje je v razmeroma dobri kondiciji in razmišlja pozitivno.

Verjetno se lahko kar strinjamo, da so dosedanji sumi (povečana prostata, visoki nivoji PSA, težave z odvajanjem seča in PET CT s Holinom) sedaj potrjeni tudi z vzorcem in se bo verjetno potrebno odločiti o korakih za zaviranje bolezni. Opcije so verjetno, sedaj, ko je bolezen že metastazirala izven prostate, manj pestre kot so bile, vendar pa še vedno obsegajo vsaj hormonsko terapijo (verjetno LH RH androgene), odstranitev prostate (in verjetno bezgavk v okolici) ter obsevanje oz. kombinacije teh pristopov.

Zanima me predvsem vaše mnenje o smiselnosti operacije in tudi drugih pristopov, verjamem pa, da je brez obširnejše anamneze in pregleda težko biti določen. Če ne drugega, bo morda naša zgodba pomagala komu drugemu, kot so zgodbe drugih pomagale nam k razumevanju tega kje smo in kaj se dogaja. Sicer pa smo se odločili, da se bomo proti tej bolezni borili vztrajno in pri tem skušali čimbolj obdržati pozitiven pogled na življenje in svet.
Default avatar

tineh

Spoštovani!

Povsem prav imate, res je težko svetovati že v tipičnih primerih, če bolnika in njegoviti svojcev nisi videl in se z njimi osebno pogovarjal. Še toliko težje pa je dodati karkoli smiselnega v primerih, ki, glede na napisano, ni pa nujno, da je tako tudi dejansko, izgledajo nekoliko nenavadni (zgolj ena negativna biopsija prostate potem pa kar druge preiskave namesto najprej nekaj ponovitev biopsij).
Vsekakor je zelo pomembno in koristno, da se je tankoigelna biopsija bezgavke opravila, saj je prinesla bistven podatek v oceni zamejenosti bolezni. Žal je pokazala, da je bolezen že napredovala. V primeru metastatskega raka prostate je običajno začetno zdravljenje hormonsko, z LHRH agonisti. Glede operativnega zdravljenja pride v takem primeru v poštev paliativna transuretralna resekcija prostate, kadar pride od zapore urina in bolnik ne more uriniranti.

Radikalna prostatektomija - odstranitev prostate v celoti - v takem primeru (dokazan zasevek v bezgavki) ni običajna, mogoča je zgolj v primeru raziskave in ob zavedanju, da bolezni s to operacijo v takem primeru ni mogoče ozdraviti. Lahko pa se razmišlja tudi drugače - npr. da se z odstranitvijo prostate bistveno zmanjša tveganje kasnejših lokalnih zapletov. Seveda je tudi bezgavko mogoče odstraniti z operacijo (čeprav ni nujno, da se jo uspe najti med operacijo), mogoče jo je tudi obsevati. Tako kot je mogoče obsevati prostato tudi v tem stadiju z razlogom, da se zmanjša tveganje lokalnih zapletov v času, ko bo (če bo) prišlo do napredovanja bolezni. Čeprav se sam močno nagibam k in zagovarjam multimodalno zdravljenje raka prostate, kadar je ta resen - in če je zaseval v bezgavko, je vsekakor resen - torej zagovarjam možnost bolniku ponuditi operacijo in/ali obsevanje in ne samo (kemično) kastracijo, se pravi da zagovarjam tudi pri raku prostate v redkih primerih - in zdi se, da vi opisujete takšen redek primer - tako imenovano citoredukcijo (ki je na primer bila še pred 20 leti nepojmljiva pri raku ledvice, sedaj pa je postala za rak ledvice standard) je verjetno vendarle večina zaenkrat še dosti bolj konzervativna... Pri raku prostate je, za razliko od številnih drugih rakov, kar nekaj možnih poti - katera je najboljša v posameznem primeru ostaja velikokrat nedorečeno. Žal kristalne krogle, ki bi z gotovostjo napovedala, kaj je za posameznega bolnika najboljše, za bolnike z rakom prostate, (še?) ni.

Lepo pozdravljeni!
Lepo pozdravljeni! Urološko svetovanje - CenterUROL
Default avatar

oktalz

Spoštovani!

Konec januarja so mi opravili radikalno prostatektomijo z rekonstrukcijo vratu mehurja in odstranitvijo bezgavk medenice.
Histologija je bila CaP Gleason 4+3=7, pTNM T3a NO (0/8) MX resekcija v zdravo RO.
Kontrola PSA po dveh mesecih je pokazala 1,8 , po treh mesecih pa 2,0.
Naročen sem na scintigrafijo okostja in PET CT. Po obeh preiskavah verjetno sledi obsevanje.
Pričel sem s hormonskim zdravljenjem - Eligard 45.
Zanima me vaše mnenje o tej vrsti hormonskega zdravljenja.
Hvala za odgovor in lep pozdrav.
Default avatar

tineh

Spoštovani!

Eligard je, tako kot Diferelin, Pamorelin, Zoladex, tako imenovani LHRH antagonist. Z blokado snovi, ki spodbujajo oziroma uravnavajo nastajanje testosterona v testisih povzroči kemično kastracijo - bistven upad nivoja testosterona v krvi. Testosteron pa je ključni rastni dejavnik raka prostate. S tem, ko raku prostate odtegnemo testosteron, povzročimo apoptozo večine rakavih celic. Nekatere sicer preživijo, čez čas si poiščejo druge vire androgenov oziroma si jih izdelujejo same - ta vmesni čas pa rak ne napreduje. Kako dolgo je to, je zelo različno in ne moremo napovedati - lahko leto dni, lahko 10 let. Spremljamo PSA in upamo, da se bo čimbolj znižal in bo ostal nizek čim dalj.

Zdravljenje z LHRH agonistom je edino standardno hormonsko zdravljenje, ki pride v poštev v opisanem primeru. Uporaba drugih hormonskih zdravil - tako imenovanih antiandrogenov, ki poskušajo blokirati receptorje za testosteron, vendar testosterona sploh ne znižajo (bikalutamid (Casodex), flutamid (Flucinom)) ali pa ga znižajo le malo (ciptroteron - Androcur), rutinsko po priporočilih ni na mestu in se uporablja le izjemoma, v raziskovalne namene oziroma vedno manj. Po pravilih je prvo LHRH agonist (npr. Eligard) in šele, če (ko) PSA začne naraščati, se doda bikalutamid (Casodex). Če gre res za hudo bolezen z znanimi zasevki, je pričakovati, da bo čas do progresa bolezni malo daljši, če se ob LHRH agonistu v 3 ali 6 mesečnih injekcijah takoj doda zraven še bikalutamid (Casodex) tablete.

Sam bikalutamid kot hormonsko zdravljenje pa se sicer predpisuje, vendar to ni po smernicah in teoretično zgolj v izjemnih primerih - za ta način - monoterapija z bikalutamidom - mora imeti tisti, ki to predipisuje, dober razlog.

Skratka, odgovor na vaše vprašanje je: glede na sedanje znanje medicine (začetek leta 2012), je predvideno zdravljenje optimalno in edino pravilno. Zdravila za raka prostate se razvijajo, odlično je, da je bila v opisanem primeru opravljena operacija. Upajmo, da bo PET CT odkril kakšno lokalizirano sumljivo mesto, ki ga bo mogoče obsevati (ali celo operativno odstraniti, bolj verjetno pa obsevati) in bo tako skupaj s hormonskim zdravljenjem in morebitnimi novimi zdravili, ki prihajajo (npr. MDV3100) mogoče bolezen uspešno obvladovati še veliko let oziroma desetletij.

Lepo pozdravljeni!
Lepo pozdravljeni! Urološko svetovanje - CenterUROL
Default avatar

oktalz

Spoštovani!

Hvala za vaš hiter, izčrpen in laiku razumljiv odgovor!
Imam pa še eno vprašanje: glede na to, da hormonska zdravila, ki povzročijo kemično kastracijo učinkujejo le nekaj časa - ali ni potem primernejša klasična kastracija?

Lep pozdrav!
Default avatar

tineh

Spoštovani!

Androgeni, ki so rastni dejavnik za raka prostate in katerih glavni predstavnik je testosteron, nastajajo večinoma v testisih, v pomembnem odstotku pa tudi v nadledvičnih žlezah. Kemična (z LHRH agonisti) ali kirurška kastracija vplivata le na androgene testisov, ne zmanjšata pa proizvodnje androgenov iz nadledvičnic in tudi ne proizvodnje androgenov v samih celicah prostate. Na nivo androgenov iz nadledvičnic se vpliva drugače, npr. s kortikosteroidi, takrat kot pride do hormonske neodzivnosti, s čimer opisujemo napredovanje bolezni kljub kastracijskemu nivoju testosterona (čeprav so rakave celice seveda še vedno občutljive na hormone, samo izdelujejo jih same oziroma uporabijo tiste iz nadledvičnic).

Nivo testosterona se s kemično kastracijo zniža enako kot s kirurško. Seveda lahko (v primeru slabo aplicirane injekcije, napake pri dajanju zdravila, pozabljeni injekciji, alergiji na zdravilo...) nivo testosterona ne pade dovolj - zato se testosteron izmeri in v takem primeru ustrezno ukrepa. Tudi pri kirurški kastraciji, kjer se testisi ne odstranijo v celoti, temveč se opravi tako imenovana subkapsularna orhiektomija, lahko nekaj celic ostane.

Kemična kastracija teoretično omogoča - če se npr. najde učinkovito zdravljenje - novo zdravilo - kasneje vrtnitev v normalno stanje (ne v 100%, vendar vsaj teoretično) - po kirurški kastraciji pa to ni mogoče.

Kemična kastracija omogoča intermitentno hormonsko zdravljenje. Z razvojem novih antiandrogenov in drugih zdravil je mogoče, da bo to zdravljenje postalo smiselno v določenih primerih - torej injekcija - testosteron in posledično PSA upadeta - nato prekinitev in tako morda odmik nastanka hormonske neodzivnosti. S kirurško kastracijo je poseg dokončen.

Skratka, dandanes je kemična kastracija (razen v izjemnih primerih, npr. 1 na 100.000 zaradi neprenašanja ali neučinkovitosti zdravila - kar se preveri z meritvijo testosterona) enakovredna kirurški in kirurška, razen tega, da je cenejša, nima prednosti. Kirurška se uporablja predvsem v primerih napredovalega raka pri zelo starih (npr. nad 85 let) v okviru paliativnega zdravljenja ali če je pričakovati, da bolnik ne bo hodil po injekcije. Kemična kastracija je danes mogoča z injekcijami ne samo na vsake 3, temveč tudi na vsakih 6 (Eligard 45) ali celo 12 mesecev. Res pa je, da je smiselno in potrebno učinkovitost le-te preverjati ne samo z meritvijo PSA, temveč tudi z določanjem testosterona.

Lepo pozdravljeni!
Lepo pozdravljeni! Urološko svetovanje - CenterUROL
Default avatar

asija83

Pozdravljeni,

Pišev v imenu očeta. Star je 54 let in so mu ugotovili povečan PSA. S-total PSA= 17,5; S-prosti PSA: 0,66; indeks 0,04. Prostata ni posebej povečana, desni lobus nekoliko trši in neravne površine. Bil je tudi na biopsiji kjer so mu ugotovili naslednje rezultate:
1: stebriček prostata dolžine 7 mm, regularne žleze in primerne mehurčnice.
2: stebriček prostate dolžine 8 mm, regularne žleze.
3: stebriček prostate dolžine 9 mm, regularne žleze, bazalnocelična hiperplazija.
4: stebriček prostate dolžine 12 mm, regularne žleze.
5: stebriček prostate dolžine 10 mm, regularne žleze.
7: stebriček prostate dolžine 10 mm, regularne žleze, bazalnocelična hiperplazija.
8: stebriček prostate dolžine 6 mm, regularne žleze, bazalnocelična hiperplazija.
9: stebriček prostate dolžine 8 mm, regularne žleze.
10: stebriček prostate dolžine 11 mm, regularne žleze, vmes pa posamezne atipične karcinomske žleze, Gleason 3+3, brez perinevralne invazije, minimalno žarišče.

Prosim, za razlago izvida in za vaše mnenje kaj je najbolje naredite v tem primeru.

Hvala že v naprej,

Tatjana

11: stebriček prostate dolžine 10 mm, 80% stebrička zajema žlezni karcinom, acinarni tip, Gleason 3+3, brez perinevralne invazije.
cron