Najdi forum

Članek o vzgoji

Potrebe in vzgoja

Kdaj smo zadovoljni? Kdaj se počutimo dobro?
Zadovoljni smo takrat, ko dokaj učinkovito zadovoljujemo svoje potrebe. Ko vzpostavimo ravnovesje v življenju in skrbimo za zadovoljstvo na družinskem, poklicnem in osebnem področju življenja.

Kaj pomeni, da učinkovito zadovoljujemo svoje potrebe?
Predstavljajte si obdobje, ko: imate dobre odnose z bližnjimi, se počutite povezane z njimi, sprejete, upoštevane, ste kompetentni pri tem, kar počnete, občutite notranjo moč, samozavest, avtonomnost, se zabavate, uživate ob raziskovanju, odkrivanju novega, ste dokaj zdravi in imate občutek varnosti, stabilnosti. Kako se počutite v takem obdobju? Dobro, kajne?

Hkrati se vsi zavedamo, da to ni enostavno. Zato, da smo zadovoljni v življenju, je potrebno nekaj – marsikaj narediti. Pomislite, kako se trudimo in kaj vse počnemo, pri vseh svojih znanjih in izkušnjah, da bi bili zadovoljni in se počutili dobro. Kakšen izziv imajo šele otroci, ki se morajo vsega še naučiti.

Otroci imajo enake potrebe kot mi odrasli, vendar bistveno manj znanj in izkušenj, kako te potrebe učinkovito zadovoljiti. Tako kot mi potrebujejo zdravje, občutek varnosti, ljubezen, občutek sprejetosti in povezanosti, kompetentnosti, učinkovitosti, samostojnosti in zabave ob učenju novih stvari, odkrivanju in raziskovanju okolja. To so skupine potreb po Teoriji izbire, ki se delijo na potrebe po preživetju, pripadnosti, moči, svobodi, zabavi (več o tem si lahko preberete v knjigi A. Zadela: Tretji obraz). Pri tem je bistvena vloga odraslih, staršev, da otroku pomagajo učinkovito zadovoljevati potrebe v obdobju, ko je še dojenček. V kasnejših obdobjih pa, da so otroku v podporo pri pridobivanju izkušenj in učenju učinkovitih načinov zadovoljevanja potreb.

Mi vsi in tako tudi naši otroci smo motivirani za zadovoljevanje lastnih potreb. Zakaj? Da bi se počutili dobro. Motivirani pa smo za vsa tista vedenja, za katera verjamemo, da nam bodo pomagala najbolje zadovoljiti potrebe. Otrok se teh vedenj šele uči preko neposredne izkušnje in preko opazovanja vedenja odraslih. S tega vidika mu je treba omogočiti učenje učinkovitih načinov vedenja za zadovoljevanje vseh potreb.

Otrok bo do pubertete pripravljen sprejeti najrazličnejše napotke, nasvete, želje staršev o tem, kako naj se vede. Ker takrat so mu starši najbolj pomembni in je še zelo odvisen od svoje družine. V obdobju mladostništva pa se stvari obrnejo. Zelo pomembni postanejo vrstniki in ugotovi, da lahko med vrstniki najde tisto, kar potrebuje. Napotki, nasveti staršev, poskusi nadziranja in ukazovanje postanejo soljenje pameti. Ob tem mladostnik ne vidi več možnosti, da bi lahko učinkovito zadovoljeval vse svoje potrebe v odnosu s starši. Zato v obdobjih otroštva ni pomembno to, kar starši mislijo, da je prav. Pomembno je, da se otrok preko izkušnje uči, kaj je zanj dobro, da se nauči, kako učinkovito zadovoljevati svoje potrebe v različnih odnosih, brez da bi pri tem drugim onemogočal zadovoljevanje njihovih potreb. To je odgovornost do svojega vedenja. To je najboljše, kar lahko starši naučijo svojega otroka: kako biti odgovoren za svoje vedenje.

Z veseljem bom več o tej temi delila z vami na delavnicah Trening starševstva, ki jih od oktobra do decembra organiziramo v Ljubljani in Kopru (teme posamezne delavnice lahko najdete na spletni strani http://www.institutcar.si).

New Report

Close