Najdi forum

Športna vzgoja

Pozdravljeni,

zanima me, ali učitelji ŠVZ demonstrirajo izvajanje športnih vaj, ali učencem sami pokažejo izvedbo neke naloge? Ali to izgleda tako, da učenec, ki to zna, pokaže, učitelj pa samo ocenjuje? Kako je s tabelami za ocenjevanje? Na osnovi kakšnih merjenj so sestavljene? Kako se upošteva telesna konstitucija, kako odnos do predmeta? Ali športni pedagodi sledijo temu, da bi približali ŠVZ otrokom?

Lp

Tudi mene ZELO zanima, kako se postavijo merila za ocenjevanje pri športni vzgoji?!

Pozdravljeni!

Pri poučevanju športne vzgoje dijakom vedno najprej pokažem vajo, nato jo ponavljajo, ko jo zadosti natrenirajo, zadevo ocenim. Ocenjevanje je pa recimo pri gimnastiki tako: če obvladaš zadevo, dobiš brez debate oceno 5, ostalim pa ocenjujem večinoma glede na trud. Ker se večinoma dijaki trudijo, ni razloga za ocene, nižje od 4. Včasih se oceni tudi napredek pri vaji.

Pri športih z žogo ocenjujem igro, ker se mi zdi najpomembnejše to, da so dijaki aktivni. Zahtevam, da se aktivno vključujejo v igro in ne toleriram postavanja ob robu igrišča. Včasih ocenim tudi osnovne elemente (pri odbojki recimo zgornji servis, pri košarki dvokorak…).

Pri atletiki obstojajo pa določeni normativi (npr. časi za tek) za določeno starost in se ocenjuje na podlagi tega (seveda včasih tudi malo popustim).

Pri meni nekako največ dobre ocene prineseta trud in napredek. Športa ne moreš preoblikovati v tabele in vse možne pogoje, odvisno je od posameznika. Končna ocena zavisi tudi od odnosa do predmeta; kdor pri meni ne nosi opreme in ne sodeluje, ne more imeti 5.

Če bi ocenjevali samo to, kar je nekdo sposoben narediti, ocene ne bi bile ravno blesteče. Trudim se, da nikomur ne zagrenim športne vzgoje in da dijaki radi telovadijo. Čim hitreje opravimo obveznosti po učnem načrtu, nato pa se skupaj dogovorimo za dejavnosti, ki so tudi njim všeč (namizni tenis, badminton, nogomet, hokej, planinarjenje). Poskrbim tudi za dobro atmosfero pri urah in poskušam šport obrniti v šalo, ki človeku koristi.

nova
Uredništvo priporoča

gmihelic, prosim, kje obstajajo normativi, npr. časi za tek, ki jih upoštevate pri ocenjevanju?

Hvala.

n

Kriteriji so okvirno določeni s strani MŠŠ oz. Zavoda za šolstvo. Predmetni aktiv za šport jih nato dokončno določi, vendar so navadno enaki predpisanim, vsaj kar se tiče teka. Predlagam vam, da si ogledate knjigo Cilji šolske športne vzgoje – Atletika, kjer boste našli take stvari. Na internetu je tega bore malo.
Lahko pa vam povem okvirne normative za Cooperjev test (tek) 2400 m:
OŠ fantje od 12 do 14 let: za odl (5) 13 min.
SŠ fantje 1. in 2. letnik: za odl (5) 10 min. 30 s.
SŠ fantje 3. in 4. letnik: za odl (5) 10 min.
OŠ dekleta od 12 do 14 let: za odl (5) 15 min.
SŠ dekleta 1. in 2. letnik: za odl (5) 11 min. 30 s.
SŠ dekleta 3. in 4. letnik : za odl (5) 11 min.
Za nižje ocene – načeloma za vsako nadaljnjo minuto eno oceno manj.

gmihelic, niste me prepričali, to so publikacije, izdane v okviru ZRSŠ, datirane z letom 1994. Ne pa normativi, ki bi jih ZRSŠ ali celo MŠŠ določil. Delate, upam, po učnem načrtu iz 2011 (ta pa je določen!), in pred tem po učnem načrtu iz 1998 (tudi bil določen!). Nikjer v učnem načrtu ni najti navodila, da je rezultat izhodišče za oceno. Cilji pa pravijo vse kaj drugega, kar poglejte, tole je prepisano iz učnega načrta. In težko bi me kdo prpričal, da z zahtevo Cooperjev test v šestem razredu v 13 oziroma 15 minutah za odlično oceno spodbujate gibalno ustvarjalnost in zdrav življenjski slog, razbremenitev in sprostitev, občutka zadovoljstva, samozavesti, sprejemanje drugačnosti, s tem pa tudi varno in odgovorno športno udejstvovanje, razumevanje koristnosti gibanja. Ponovno torej sprašujem, od kod podlaga za uporabo teh normativov?

Splošni cilji športne vzgoje v osnovni šoli:
– ustrezna gibalna učinkovitost in oblikovanje zdravega življenjskega sloga:
– skladna telesna in gibalna razvitost, pravilna telesna drža,
– zavesten nadzor telesa pri izvedbi položajev in gibanj,
– zdrav način življenja (ustrezna kondicijska pripravljenost; telesna nega; zdrava prehrana; razbremenitev in sprostitev; ravnovesje med učenjem, športno dejavnostjo, počitkom in spanjem; odpornost proti boleznim; sposobnost prenašanja naporov; nevtralizacija negativnih učinkov sodobnega življenja),
– usvajanje spretnosti in znanj, ki omogočajo sodelovanje v različnih športnih dejavnostih:
– seznanjanje z varnim in odgovornim športnim udejstvovanjem,
– spodbujanje gibalne ustvarjalnosti,
– razumevanje koristnosti rednega gibanja in športa ter njune vloge pri kakovostnem preživljanju prostega časa,
– pozitivno doživljanje športa, ki bogati posameznika:
– zadovoljstvo ob gibanju, premagovanju naporov in doseganju osebnih ciljev,
– krepitev zdravega občutka samozavesti in zaupanja vase,
– oblikovanje pristnega, čustvenega, spoštljivega in kulturnega odnosa do narave ter okolja kot posebne vrednote,
– oblikovanje pozitivnih vedenjskih vzorcev (spodbujanje medsebojnega sodelovanja, strpnosti in sprejemanja drugačnosti, razvoj zdrave tekmovalnosti in spoštovanje športnega obnašanja – ferpleja).

Hvala vsem za odgovore.

Sama na žalost poznam v največji meri učitelje, ki se očitno držijo publikacije iz leta 1994. KAj je zapisano na strani MŠŠ leta 2012, je lepo povedal “naprej”.

“gmihelic”, iskreno povejte, v vašem aktivu športnih pedagogov nimate takih, ki se držijo večinoma samo tabel? KAj pa storite v primeru, ko imate učenca, ki se trudi, vestno nosi opremo, ampak npr. kolesa ne naredi? Ima nezadostno?

Povedala bom naravnost – ŠVZ je v srednji šoli osovražena, začenja pa se že v zadnjih razredih OŠ. Se kdo vpraša, koliko nadarjenih pianistk morda ni dobilo Zoisove štipendije, ker so se bale presočiti kozo zaradi strahu pred poškodbo rok? Ni samih petic…pa če je zadaj še takšen trud in prizadevnost.

KAr vidim, me kot navdušeno športnico žalosti. Vesela sem, da sem pred 20 leti imela učiteljico, ki je poslanstvo ŠVZ razumela.

Lp

Spoštovani

Mi smo zapriseženi športniki, sama bila v reprezentanci, mož vseskozi aktiven, resda ne na področju, ki so bila v v šoli pri ŠV najbolj ocenjevana.

Sin blizu mladinska reprezentance, hči redno trenira.

Ko si je poškodovala koleno je učiteljica v srednji šoli povedala, da prizna le zdravniško spričevalo.

U redu, hči ji ga je prinesla in potem pred dnevi zame šok. Zato, ker ni opravila enega teka ima v obvestilu ob polletju napisano oceno 1. ??? ( zd spričevalo je veljalo 3 mesece).

Če hči želeli telovaditi v šoli, zaradi pretekle resne poškodbe lahko dobi popolno ali delno opravičilo za ves ŠV v šoli. Ko učiteljici ŠV pove, da česa ne more in tudi ne sme delati, ji le- ta ne verjame.

Sprašujem se katere učne vsebine na Fakulteti za šport je prešpricala učiteljica, da ne razume, da dijakinje tudi rade telovadijo, kdo pa zaradi zdravstveih težav ne sem vsega narediti.

Kaj če se hčeri poškodba obnovi pri pouku športne vzgoje?
Odločila sem se , da bom učiteljico pisno s strani osebne zdravnice obvestila, o zdravstenem stanju. Ali mislite, da bo to dovolj, da bo hči še vedno lahko bila pri pouku ŠV, a vsega ji ne bo potrebno delati. Osebno zdravnico ima v ZD, ki je skoraj poleg šole.

V svojem športu tekmuje za šolo. Učitejica ni tik pred penzijo, temveč prej obratno.

Ali moramo res s papirno dokumentacijo, kar zame pomeni že spor, doseči, da bo učiteljica ŠV začela uporabljati svoje znanja v korist dijakov?
Lp
ena sitna mama danes

Vedno je tako, da je potrbno prinesti zdravniško opravičilo, če se zaradi poškodbe ali drugih zdravstvenih razlogov otrok ne more udeležiti športne vzgoje. Tako lahko profesor tudi natančno ve katere vaje je potrebno prilagoditi/nadomestiti. Drugače bi lahko vska učenec prišel do nje in ji rekel, da ima težave s koleni, zaradi katerih ne more teči ipd. To je popolnoma normalno, čeprav se od šole do šole “strogost” profesorjev razlikuje…

kuckuc: ni vedno tako, da je potrebno zdravniško opravičilo, predvsem pa opravičevanje ni v pristojnosti nikogar durgega kot razrednika. V pravilniku, ki ureja opravičevanje za srednje šole jasno piše, da načelno zadostuje opravičilo staršev. Če pa posamezna šola (torej ni vedno tako!) želi to urediti drugače mora sprejeti šolska pravila po predpisanem postopku in le za zadevo, ki so določene s pravilnikom, s pravili pa se dijake in starše seznani vnaprej, torej tu ne more biti dilem.

n

Kot vidim poznate pravilnike.

Ali mi lahko potem poveste: Ali je prav, da ima hči ( kljub zdravniškemu opravičilu za špornto vzgojo od 15.oktobra 2011- 15 januarja 2012 zaradi poškodbe kolena, v obvestilu o ocenah v polletju pri Športni vzgoji napisano oceno 1, ker ni opravila enega izmed predpisnih tekov ( vse ostale predpisane je opravila)? Merite za ta tek so pri špornti vzgoji začeli izvajati po 15. oktobru 2011.

Hvala za odgovor, ena mama

še ena mama ena mama: glede na to, da gre za oceno, ki je v obvestilu o uspehu, je možen ugovor zoper oceno. Sicer pa bi bilo v vašem primeru treba pregledati šolska pravila glede opravičevanja in glede ocenjevanja. Ta vam morajo biti dostopna. Ko se boste seznanili s temi pravili, pa predlagam pogovor. V srednji šoli je načelno prav, da dijaki urejajo stvari sami, a v nekem trenutku morda še vedno potrebujejo pomoč. Torej, če je hči že poskušala z učiteljico urediti stvari sama, če ste to že poskušali tudi vi, potem se pomenite z ravnateljem. Če tudi na tej ravni ne pomaga, potem je na vrsti inšpekcija.

n

Ni dileme. Če je bilo dekle v tistem času opravičeno pouka ŠVZ, ne more biti ocenjeno z nzd. Pravilno bi bilo, da bi bilo zapisano “oproščen” – oz. bo oceno pridobila pomladi, če gre za tek, ki se ga opravlja zunaj in ne v telovadnici.
Očitno kršenje pravil!

Sam sem ucenec SŠ in se mi zdi zelo žalostno, da nekateri ljudje nemorejo odteči teka na 60m pod 10s, ves čas pa tarnajo, da so debeli, vsak dan preživijo za računalnikom in so tukaj krivi starši za njihovo nesposobnost ne pa oni sami. Menim da je prav, da obstajao kriteriji, v nasprotnem primeru, bi bila športna poleg LUM še en predmet za ketere nas boli k****.
Lp

New Report

Close