Najdi forum

14 letnica in rezanje

Moja hči ima 14 let. Pred pol leta sem opazila podolgovate kraste po rokah. Ko sem jo vprašala od kod to, je odgovorila, da je padla v grmovje in se porezala. Po tem dogodku sem jo bolj opazovala. Kot vsi pubertetniki se je pop zaprla v svojo sobo, sanjarila, poslušala glasbo, brala knjige in rezala po roki in nogi, do krvi.

Pogovorili sva se, naj mi zaupa kakšne težave jo težijo, če jih lahko skupaj rešiva. Ona bi jih rada rešila, ampak ne z mano.

Z rezanjem je prenehala, ampak v meni je še vedno strah, da bo spet prišla do trenutka slabosti, ko bo spet pomislila na rezanje.

Pred ostalimi družinskimi člani se dela optimistično, dobrovoljno, ko pa je sama v sobi ima drame. Sama sebi se zdi predebela, ima nizko samopodobo.

Rada bi jo peljala k psihologu, da njemu zaupa svoje strahove; zadeve bi se rada lotila pravilno, da ne bi vse izpadlo še bolj hudo kot je.

Zato vas prosim, če mi lahko svetujete psihologa, ki se ukvarja s pubertetniki. Smo iz Zagorja ob Savi.

lp,

Zakaj ne vprašate izbranega pediatra? Nam je naš tudi zrihtal, da so otroka takoj vzeli v obravnavo, ker se mu je zdelo potrebno, da otrok ne čaka na vrsto. Naj vam ne bo nerodno, saj niste edini s problemi.

Lahko se obrnete na Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše v Ljubljani, morda na dr. vesno Markič (ZD Lj-Šiška) mislim pa da imam tudi še en kontakt iz vašega konca, prosim pošljite mi na mail v, da ne pozabim, pa Vam ga bom posredovala, ker ga trenutno nimam doma.

PLP Nataša Durjava

[i][i]mag. Nataša DurjavaGeštalt-izkustvena družinska psihoterapevtka[/i][email protected][/i]www.mojpsihoterapevt.siTudi naša šibka področja nam lahko postanejo izziv, če se soočimo in sprijaznimo z njimi. Verjamem v moč odkritih besed, zato vam želim biti v pomoč pri vprašanjih, kako v hitrem tempu vsakdanjika stabilizirati sebe, kako postati osebnostno močnejši, kako krepiti svoje kompetence in kako poskrbeti tudi zase.
nova
Uredništvo priporoča

mamaSlavka, tudi moja hči se je samopoškodovala z rezanjem. Najprej na skrivaj, potem več ne. Režejo se po rokah, nogah, trebuhu… če nisi zelo pozoren, tega ne opaziš, ker zelo dobro skrivajo.
Rezaneje je odraz stiske. Z rezanjem se sprošča napetost v telesu. Danes, po več kot dveh letih odkar sem opazila da se reže, vidim, da bi bilo še najbolje pustit, da se reže. Bili smo pri psihologih, psihiatrih, bolnišnično zdravljenje na oddelku za adolescentno psihiatrijo. Rezanje je se zelo zmanjšalo, bilo je res le še občasno, se je pa nadomestilo z drugimi oblikami- “raziskovanje” več vrst opojnih substanc, od trave naprej, alkohol. Tudi to obdobje smo “preživeli” in bilo je zelo naporno in težko za starša. Mladostnik odrašča in sprobava vse mogoče, potrebno se je z njim veliko pogovarjati. Ni odveč dober terapevt, ki mu ponudi informacije o različnih oblikah srpoščanja. a to še ne pomeni rešitve. Mladostnik mora toliko dozoreti, da si sam želi pomagati, sicer je vse skupaj zelo stresno.

Lahko napišete prosim kontakt iz našega konca.

Hvala!

Katerega konca pa ste mislili?

plp NAtaša Durjava

[i][i]mag. Nataša DurjavaGeštalt-izkustvena družinska psihoterapevtka[/i][email protected][/i]www.mojpsihoterapevt.siTudi naša šibka področja nam lahko postanejo izziv, če se soočimo in sprijaznimo z njimi. Verjamem v moč odkritih besed, zato vam želim biti v pomoč pri vprašanjih, kako v hitrem tempu vsakdanjika stabilizirati sebe, kako postati osebnostno močnejši, kako krepiti svoje kompetence in kako poskrbeti tudi zase.

imam vprašanje če mi lahko čim prej odgovorite

moja prijateljica se je rezala in so v šoli opazli da s je rezala poklicali so starše in jo odpeljali k zdravniku.

Zato so se na naši šoli odločili da nam bodo pregledali vsem po rokah če smo se rezali. Če bodo opazili da smo se rezali nas bodo peljali k zdravniku in k psihjatru. No v glavnem in moja sošolka se je rezala po roki za radi ljubezenskih težav in ni morala odnehati in se boji jutršnega dne saj bodo pregledali roke in sedaj bi prosla če ve gdo kakšno zdravilo ki bi pomagalo da se bi prej zacelilo. Probala je prvo z pudrom in se vse eno opazi,nato si je namazala z limono in tudi nič,in še z medom malo ji je pomagalo ampak se vidi vse eno full češe vete kaj takšnega kar bi lahko pomagalo. Nekaj takšnega kar ima lahko doma in nerabi kupovati.

hvala v naprej lep pozdrav!

ŽAl mio je da sem to sporočilo dobila šele sedaj zaradi tehničnih težav. še potrebujete nasvet? PLP nataša D

[i][i]mag. Nataša DurjavaGeštalt-izkustvena družinska psihoterapevtka[/i][email protected][/i]www.mojpsihoterapevt.siTudi naša šibka področja nam lahko postanejo izziv, če se soočimo in sprijaznimo z njimi. Verjamem v moč odkritih besed, zato vam želim biti v pomoč pri vprašanjih, kako v hitrem tempu vsakdanjika stabilizirati sebe, kako postati osebnostno močnejši, kako krepiti svoje kompetence in kako poskrbeti tudi zase.

Če mi lahko pomagate, prosim! Se režem po rokah. Poskusila sen nehati že 3 ali 4-krat, ampak sem zmeraj začela znova! Ne morejo mi pomagati niti sošolke, niti oseba, ki mi veliko pomeni! Bila sem že pri šolski svetovalki … Na šoli za to ve tudi nekaj učiteljev, ampak jim zaupan, da me ne bodo izdali. Od včeraj več nimam nobenega rezila, ampak ni potrebno, saj ga ne potrebuješ. Lahko se režeš z papirjem, škarjami, šestilom, steklom, plastiko, zlomljenimi žarnicami, še celo z ključi!! Prosim pomagajte mi, da tega več ne bom počela!

Potrebno je razviti samokontrolo in posredno ugotoviti kaj vas vodi v to, težko vam dam konkretni nasvet. Lahko prosite za pomoč starše ?

PLP Nataša D

[i][i]mag. Nataša DurjavaGeštalt-izkustvena družinska psihoterapevtka[/i][email protected][/i]www.mojpsihoterapevt.siTudi naša šibka področja nam lahko postanejo izziv, če se soočimo in sprijaznimo z njimi. Verjamem v moč odkritih besed, zato vam želim biti v pomoč pri vprašanjih, kako v hitrem tempu vsakdanjika stabilizirati sebe, kako postati osebnostno močnejši, kako krepiti svoje kompetence in kako poskrbeti tudi zase.

Ne bom povedala staršem, ker se bojim njihove reakcije. Za prenehanje rezanja mi pomaga oseba, ki mi veliko pomeni. Ko te nekdo zelo vznemiri ne razmišljaš za naprej, ampak narediš napako. Če me kdo vznemi, se gren velikokrat rezat na WC. Čez nekaj časa pa grem povem osebi, ki mi veliko pomeni! Počnem tudi stvari, ki me veselijo ampak dolgoročno ne pomaga.! 🙁

anonimno99, pozdravljena,

najprej si napisala, da ti oseba, ki ti veliko pomeni, ne more pomagati, v naslednjem sporočilu pa, da ti pomaga. Predvidevam, da ti na dolgi rok pri prenehanju samopoškodb opora te osebe ni dovolj, v trenutku vznemirjenosti pa te zna pomiriti. Izkoristi to. Poskusi se pogovoriti s to osebo takoj, ko te nekdo vznemiri. Če to ni mogoče, poskusi s sproščanjem (pomaga lahko že trebušno dihanje) ali preusmerjanjem pozornosti (npr. odštevanje števila 7, npr.: 300 – 7 = 293; 293 – 7 = …, …).
Te stvari ti bodo v pomoč pri trenutnem olajšanju napetosti in bolečine. Če želiš trajnejše rezultate, pa bi bilo dobro, da poiščeš strokovno pomoč. Kaj sta se dogovorili s svetovalno delavko?
Če želiš, mi lahko pošlješ tudi zasebno sporočilo.

Lep pozdrav,

Tina Milharčič, univ. dipl. psih. [email protected] Inštitut C. A. R., d.o.o. www.institutcar.si

Pozdravljeni,

Ne vem sicer če je kakšna poanta v tem, da se mešam v to temo ampak bi rada rekla nekaj stvari. Nekaj prispevkov je že zelo starih ampak vseeno; stara sem 17 let in v zadnjih letih sem tudi sama imela nemalo težav. začelo se je v 8. ali 9. razredu OŠ, ko sem zaradi staršev, neuslišane ljubezni in vpliva interneta tudi sama poizkusila z rezanjem. Če zdaj pogledam nazaj vem, da npr. zaradi tega ker nekdo ne čuti do tebe isto, kakor ti do njega se ne splača samopoškodovati. Takrat mi je to pač veliko pomenilo. Pomembno je, da se zaveš da s samopoškodovanjem te tista oseba ne bo imela nič raje. S tem ne boš spremenil stvari, kvečjemu jih boš poslabšal samemu sebi. V prb. enem letu sem sama prešla iz rahlih prask v precej globoke rane, ki se na srečo niso nikoli končale s čim hujšim. Dejansko so tiste prve rahle ureznine prešle v odvisnost po tem, da sem se rezala večkrat in bolj globoko. Odgovor na vse najmanjše probleme mi je bil rezanje. No… po tem enem letu sem spoznala nekoga, ki mi je pomagal vse to prebroditi… Ampak, če se ti sam ne odločiš da boš nehal…. potem nima smisla. Sama sem večkrat poizkusala nehati pa sem vedno obupala. No, ko pa sem dejansko si rekla da je to to in da ne smem več tega delati itd… Večkrat sem seveda skoraj obupala a sem ostala močna. kar je edino pravilno. ostati močan in se upreti želji po stvareh, ki ti škodijo. Pogrešala sem občutek, ki sem ga imela ob rezanju… in bila sem žalostna, ker so se mi ureznine celile. Po enem letu brez rezanja sem obupala… no, naj še omenim da sem v tistem času imela hude brazgotine po stegnih, po rokah pa jih nisem imela. Kot sem rekla…sem po enem letu obupala in se porezala po roki…. in bila razočarana, da nimam več takega občutka kot sem ga imela leto prej. Dojela sem, da rezanje pač ni rešitev, da to ne pomaga. V tem enem letu brez rezanja sem mislila, da mi lahko samo to pomaga, ko pa sem to spet naredila je bilo drugače. No ampak teden ali dva kasneje se mi je dobesedno zmešalo in sem pač to naredila še enkrat, tokrat veliko huje. In takrat sem se odločila da je dovolj. Od tega je 8 mesecev, pa se mi brazgotine še vedno zelo poznajo. Starši ne vedo nič o tem in niti nočem da vejo. Zdaj sem se privadila nositi kratke rokave v javnosti, a doma imam vedno dolge rokave, nikoli kratkih hlač… saj nočem videti razočaranega obraza mame. Moram še povedati to, da sem v tistem letu, ko se nisem rezala bila zelo depresivna;kar sem še vedno; in sem mamo vprašala po ovinkih, če je kdo v družini imel depresijo, in mi je odgovorila da ja. Potem je še vprašala, če sem depresivna in sem ji pritrdila… Rekla je, da bi me peljala k psihiatru ampak ve, da me bojo samo ‘nafilali s tableti” …. no nato mi je začela dajati pridige o tem da imam preveč časa itd… in od takrat naprej ji nisem omenila nič več, ker sem imela občutek da o tem ne morem z njo govoriti in, da mi ne verjame. Tako da, če je tu kakšen starš, ki to mogoče bere … naj povem, da če vam otrok (ali kak drug mladostnik) zaupa o svojih težavah, ga prosim jemljite resno. Sama vem da je zdaj vse to postalo ‘trend’, kar je grozno, saj se tako zapostavi tiste, ki imajo resne težave. Lahko mi verjamete, da tisti ki ima res težave, ne bo kazal svojih ran, ne bo o tem govoril itd. Najverjetneje bo izgledal kot nadvse srečen otrok.Težko je imeti prijatelja, otroka, znanca, ki ima psihične težave, ker nikoli ne veš kaj se lahko zgodi. Ampak mu moraš stati ob strani in mu izkazovati ljubezen. Včasih celo deluje, kot je nekdo prej omenil, da pustiš da se reže itd… vem da se sliši kruto ampak je res. pri meni osebno je delovalo, če mi je nekdo rekel ‘prav, pa se reži’ kot pa ‘neee ne tega delat” ker sem si po tem to še bolj želela.

Upam, da mi na zamerite za malo daljši prispevek. Trenutno sem tudi jaz v manjši stiski in sem morala se malo razpisati.hvala če ste prebrali do konca.:)

Moja prva reakcija na opaženo rezanje je bila strah. Bili so psihologi, psihiatri, bolnišnična obravnava zaradi težav in stisk ki so se pokazale. Vse so izvirale iz šole in iz družine. V prvi vrsti iz družine.
Rada bi povedala, da je rezanje posledica stiske – mogoče prvi pokazatelj. In ko se je začelo obdobje preizkušanja različnih prepovedanih substanc, bi bila srečna, če bi se vse skupaj začelo in končalo pri rezanju. Res pa sem bila pri prvem in drugem rezanju panična…. Kasneje sem poskrbela, da je bilo doma vedno dovolj povojev, gaz, razkužila in krem. Dokler ni obvladala ostalih tehnik sproščanja, se je rezala. In še vedno pride kdaj da se po več letih reže.

Moje mnenje je, da se ne bi smelo otrok strašiti da se ne smejo rezati, ampak posvečati veliko več pozornosti vzroku le tega. Kajti v večino primerih to ni modna muha, temveč VELIKA notranja stiska.

lep pozdrav se strinjam najsnik z rezanjem nekaj opozarja da je nekaj narobe naj povem da sem se pred leti tudi sama rezala in poznam kar nekaj ljudi ki je to pocelo .dekleta in fantje ce imate probleme kakrsne koli zaupajte nekomu toda ne rezite se kajti ostanejo brazgotine in to za celo zivljenje .ne splaca se rezat edino ti trpis .sedaj sem odrasla in sem ze mati zato vam svetujem nikar .zapomnite si nic na svetu ni toliko vredno kakor vi sami .imejte sebe radi .kajti nekje je nekdo ki vas ima rad pa srecno

Pozdravljeni,stara sem 13 let in imam problem.No,ne jaz osebno,temveč deklica,ki jo poznam.No,ona je stara 12 let in se reže.Zadnjič nam je pokazala,meni in še nekaj prijateljicam.Pokazala je roko,ki je do komolca polna zarez.Na srečo se se ni zarezala do krvi,a bo kmalu prišlo do tega,ker ima BFF(naj.prijateljico),ki se reže z britvico.Njej se zdi to zelo smešno,ko ji rečemo,da naj neha ali pa se pogovori z našo šolsko psiho(psiholohinjo,ki je grozno prijazna in rade volje pomaga),se je začela krohotat.Rezat se je začela,ko se je skregala s prijateljico,rekli sta si par krepkih in sedaj se reže in brazgotine celo slika s telefonom.Meni se je že zgodilo grozno veliko hudih stvari,ampak sem se pobrala in mi niti na kraj pameti ni prišlo,da bi se rezala.Mami sem že povedala,pa mi je rekla,da če bo postalo še huje,naj povem naprej.Prosim,pomagajte mi rešiti ta problem.Hvala

Pozdravljena,
ljudje na zelo različne načine poskušamo rešiti težave, s katerimi se srečujemo. Včasih način, ki ga izberemo, ni najbolj primeren ali je celo škodljiv za nas ali za druge. Vedno pa lahko rešujemo le svoje težave; težav drugih ne moremo rešiti. Vsak je odgovoren le za svoje obnašanje in ne za obnašanje drugih ljudi. Dobro je, da drugim skušamo pomagati, a na kakšen odziv bomo naleteli na drugi strani, ni odvisno samo od nas. Torej: problema tvoje prijateljice ne moreš rešiti. Reši ga lahko le ona – seveda lahko s tvojo pomočjo in verjetno še s pomočjo koga drugega, a za rešitev se lahko odloči le ona sama. Ne moreš se odločiti namesto nje.
Kot si napisala, ste ji s prijateljicami že skušale pomagati. Dobro je, da ji nudite oporo, se z njo pogovarjate ipd., a na mestu bi bilo, da o tem obvestite tudi psihologinjo. Zakaj točno se tvoja prijateljica reže in kaj s tem doseže, iz napisanega ni razvidno, zato bi bilo dobro, da se z njo pogovori odrasla oseba, po možnosti strokovnjak. Tako bo lažje in hitreje našla druge rešitve za svoje težave (in ne rezanje).

Lep pozdrav,

Tina Milharčič, univ. dipl. psih. [email protected] Inštitut C. A. R., d.o.o. www.institutcar.si

predstavljaj si da ko se režeš, režeš nekoga ki ma tebe zelo rad in ki ga maš ti zelo rad

Prosim naj mi negdo pomaga.Pred enim letom sm se zacela rezat.Takrat se nisem zelo globoko sedaj pa je postalo resno.Psihicno sem se zelo navezala na noz s katerim se rezem.Starsi se niso videli mojih ureznin.Prosim naj mi negdo pove kako se naj odvadim rezanja.

Potrbujem pomoc! Moja najbolsa prijatelica ki mi pomeni zelo veliko se je zacela rezat zaradi svoje druzine ki se med samo krega, zaradi ljuzenskih tezav in zaradi mene… zacela je na roki in naredila ze vec kot 100 ureznin. Za zdaj se niso prevec globoke, me je pa strah da bo postala odvisna ker se reze ze vsak teden. Kako ji naj pomagam? Rekla sem ji da ce me ima vsaj malo rada naj stem neh ker mi je zelo hudo pa me ni poslusala. Tudi pogovoriti sem se poskusla pa sem rekla da sem ji vedno ob strani pa da bo cse v redu pa se jo pol 1uri spet rezala.Prosim pomagajte preden postane hujse… hvala ze vnaprej

New Report

Close