v spomin Andreju Cudermanu
Ko je umrl, je minilo ze kar nekaj let od mojih gimnazijskih dni, vendar me je novica globoko pretresla. Matematika mi ni bila nikoli vsec, se manj pa profesorji, ki so jo predstavljali rigidno, brez vprasanj in smisla za humor. Prof. Cuderman je bil drugacen – ne samo kot pedagog, temvec tudi kot clovek. Ne cudi me, da se je pogreba udelezilo toliko dijakov, in da je njegova smrt prizadela mnoge izmed njih: njegova skromnost, inteligenca, in predvsem sposobnost nasmejati se sebi in zivljenju so ga priljubile vsem.
Za vedno mi bo ostal v lepem spominu. Misel na njegovo smrt mi vselej priklice solze na oci, cetudi deset let za tem, in cetudi sem ga vedno poznala le kot ‘profesorja Cudermana’. Ce obstaja merilo za dobrega cloveka, je najbrz to.