osn. šola božidarja jakca ali os. šola hrušica
Pozdravljene!
Naslednje leto bo šel sin v prvi razred. S partnerjem premišljujeva kam bi ga vpisala v osnovno šolo: glede na kraj bivanja (bizovik) imamo nekako opcijo, da ga vpišemo v podružnično šolo božidarja jakca v hrušici (prvi 4 razredi) in potem na glavno šolo v štep. naselju (osnovna šola božidar jakac) ali pa v osnovno šolo sostro. tudi nekako ne vem kako je s prevozom v omenjeni šoli.
za kakršnokoli informacijo se vam lepo zahvaljujem.
lep dan še naprej
Zdravo!
Lahko ti odgovorim na drugo vprašanje, ki se nanaša glede prevoza za oš Sostro.
Šola nima organiziranega prevoza od šole pa do Bizovika (zato ker spada Bizovik pod drugi okoliš, iz katerega otroci ponavadi hodijo v Oš Božidarja Jakca), tako da boste morali za prevoz poskrbeti sami.
Tudi pri nas bomo čez nekaj let v isti dilemi, pa sem skoraj 100 % da bodo otroci šli najprej v Hrušico in kasneje v Št. naselje.
Sicer je pa odločitev vaša.
lp
Mi smo bili lansko leto v sti dilemi.
Smo se na koncu odločili za centralno šolo in ni nam žal. Prevagalo je predvsem dejstvo, da ima centralna šola dosti več obšolskih dejavnosti kot podružnična (mislim, da ta ima samo eno in to je likovno ustvarjanje) in se tako nekako zapolni popoldansko bivanje.
LP
Predvidevam, da ste se odločili za centralno na nusdorfarjevi (ne pa za hrušico)….ali se mora otrok tudi voziti do šole? (šolski avtobus, v primeru če stanujete v okoliških zaselkih) pa še kakšno mnenje imate o šoli o centrali šoli in zakaj se niste odločili za sostro (v primeru, če stanujete nekje na pol poti med sostrom in štep. naseljem?
Odločili smo se za centralno na Nusdorferjevi. Mora se voziti, vendar jo zjutraj vozim jaz, ker imajo varstvo od 7:30 naprej v njihovem razredu, tako da mi ravno uspe, njo oddat in šibat v službo. popoldan pa ostane v varstvu do 15h potem pa deluje babi servis. Lahko bi secer počakala tudi mene v šoli vendar če ni nujno potrebno tega ne prakticiramo. Toliko je še, da se po pouku še poigra in gre na dejavnosti ki jo veselijo in potem domov.
Jaz sem na začetku navijala za podružnično – to se pravi Hrušico, vendar sem se potem pozanimala kako je tukaj ko jih v 5 razredu združijo in sem izvedela, da jih še vedno klasificirajo kot ( vem, da bo grdo rečeno, samo jih citiram) “bezovce” oz. ” hrušuvce”. Nekako se mi je potem zdelo, da mogoče je bolje, da jo kar takoj navadim na ves direndaj in ogromno otrok in na to, da se v taki skupini pač moraš postaviti zase, kot pa da jo še 4 leta dobesedno razvajam v ” veliki družini”, kar podružnična šola tudi je. Ena velika zaključena družina, ki se kasneje še težje prilagodi, ko so otroci toliko večji.
Vendar naj povdarim, da je to samo moje mnenje, ker poznam pa tudi nekaj mamic ki imajo otroke v Hrušici in so zelo zadovoljne.
V obeh primerih so plusi in minusi.
Mene drugo leto čaka enaka odločitev, ker bom zopet morala upisati otroka v šolo ki jo bo verjetno obiskoval edini iz vrtca, ker bo šla večina v podružnično šolo.
Vendar se spomnim enega psihologa, ki mi je enkrat razložil, da edini problem v prilagajanju smo starši, oroco stari tja do 8 let se prilagodijo na vse.
Veliko sreče pri odločanju.
Mimogrede šole v sostrem ne poznam.
oj, tudi jaz sem hodila v oš Božidar jakac, samo s to razliko, da se je takrat imenovala še Karel Destovnik Kajuh. v petem razredu smo dobili 9 novih sošolcev iz Hrušice in Bizovika. zelo dolgo časa je trajalo, da smo jih sprejeli medse (saj veste – otroci – bili so z vasi). jaz bi se odločila za šolo v katero bo hodil otrok vseh devet let.
ker otroci znajo biti včasih zelo nesramni in če bi lahko svojemu otroku to prihranila, mu zagotovo bi.
želim vam lep začetek šolskega leta!!!
lynn
Vidim, da je tole ze stara tema, pa vseeno mogoce komu pride prav. Jaz sem obiskovala PŠ Hrušica in sla nato na centralno šolo. In boljše odločitve starša ne bi mogla sprejeti. Na PŠ Hrušica imam res nepozabne spomine, če bi še živela v tem koncu, bi svoje otroke brez pomisleka vpisala na PŠ. Že takrat so govorili, da je tezava s “sprejemanjem” na matični šoli – saj se je slišalo to po hodnikih, ampak nikoli slabšalno, da bi bil kdo prizadet ali da bi to kakorkoli slabo občutil. Mi smo bili še ponosni na to!