Hči noče hoditi v srednjo šolo
Pozdravljeni!
Sem že popolnoma obupana, zato vas prosim za pomoč.
hči je stara 14 let in obiskuje 1.letnik gimnazije. V osnovni šoli je bila prav dobra ali odlična. No v 9.razredu ji je uspelo izdelati z odličnim in se vpisati na gimnazijo. Kakšen teden pred začetkom šole je prišla z idejo, da noče hoditi v srednjo šolo. Imeli smo zelo burne razprave od prepričevanja, do joka in jeze. Nekako smo jo prepričali, da vsaj poskusi kako ji bo všeč. Po enem mesecu je zaželela premestitev na drugo gimnazijo in smo ji tudi dovolili, da se je prepisala, saj je zatrjevala, da na tej prvi šoli ne more več zdržati. Vse jo je motilo od stavbe, do učiteljev, sošolcev.
Zdaj po enem mesecu na drugi šoli, ki jo je sicer pohvalila, da je veliko boljša kot prva, pa je včeraj spet začela s tem, da ona ne bo več hodila v šolo.
Naj povem, da je sicer res precej drugačna od njenih vrstnikov. Odstopa tako po stilu oblačenja, piercingu, frizuri, razmišljanju o življenju na sploh. Zelo veliko časa je preživela na internetu na MSN, kjer se pogovarja z ljudmi s celega sveta.
To se mi niti ni zdelo tako narobe, saj si je s tem prisvojila res ogromno znanje angleščine. Ampak tu je tudi prišla do teh idej, da pač ljudje lahko živijo tudi brez šol. Poskušala sem že z vsemi možnimi razlagami od tega kako bo neizobražena, kako se ne bo imela kaj pogovarjati s svojimi sovrstniki, kako je nemogoče preživeti v današnji družbi brez službe, dobro službo pa je mogoče dobiti le s šolo.
Naj povem, da mi je pred 3 leti umrl 16 leten sin. Sedaj mi hči razlaga, da
trpi bolj kot takrat in da razmišlja o samomoru. Žal ji je da ni ona umrla..itd Kaj torej? Naj jo silim v šolo in se zraven tresem, da ne naredi kake neumnosti?? Verjamem ji, da tega ne dela iz neke trme ampak resnično trpi in se ne more vklopiti v šolo. Sicer prijatelje ima saj je zelo komunikativna, a po razmišljanju je pač popolnoma drugačna kot so njeni vrstniki.
Danes sem jo pustila doma. Odločila sem se, da pokličem šolsko psihologinjo in se skupaj pogovorimo. Mogoče tudi o možnosti pavziranja ali ne vem o čem. Razmišljam tudi o PUM-u. Prosim za pomoč, resnično hvala za vsako pomoč in mnenje.
Lep pozdrav
Po mojem imate sicer zelo inteligentno hci, ki pa jo je malo spodnesla puberteta in lahko da tudi izguba brata. V nobenem primeru pa ne smete dovoliti, da ona spodnese VAS kot avtoriteto. Vi morate ostati avtoriteta. Da ste jo pustili doma, nikakor ni dobro. Psihologinja je ze v redu, ker rabite pomoc, vendar hcerki obenem takoj dogovorite tudi sestanek na zavodu za zaposlovanje (tam so zelo zoprni in jo bodo streznili). V primeru, da noce v solo, mora sama poskrbeti za svoje finance in sluziti denar in to takoj (sama pa bo videla, kaksno delo ji je na voljo z njeno izobrazbo). Ko bo obiskala zavod, pa ji predlagajte tudi produkcijsko solo in zelo verjetno ji bo potem ideja bolj sprejemljiva.
Hvala za komentar,
točno to tudi nameravamo. Na zavod jo bomo vsekakor vpisali in s tem se tudi strinja. Moram reči, da je danes tretji dan kar je doma in je čisto spremenjena. Zdi se kot bi ji res velika skala padla z ramen. Pozitivna, umirjena, ko pridem domov je vse pospravljeno, skuhano, nič več ni pred računalnikom. Zdi se mi, da bi bilo več škode kot koristi če bi jo silila še naprej v šolo. Konec koncev si tega ni ravno zmislila od danes do jutri. To, da noče hoditi v šolo traja že od septembra in mislim, da sem s tem, ko sem jo nekako prepričala da vsaj poskuša nekaj časa, naredila največ kar sem mogla. Dva meseca je imela čas, da se premisli a zgleda da je prepričana v to svojo odločitev. Včeraj sem se tudi pozanimala na PUM in zdaj jo moram le še prepričati naj gre probat, ker se mi zdi, da bi to bilo zanjo ćisto O.K.
Pozdravljeni,
kot pišete, ste se po pogovoru s šolsko psihologinjo in hčerko že odločili, da je trenutno doma. Dobro bi bilo raziskati vzroke hudega odpora do šole. Nič niste povedali ali jo nameravate izpisati?
V tem primeru je pomembno, da poiščete primeren program, kamor se bo hčerka lahko takoj vključila. Eden od takih programov je Produkcijska šola, namenjena mladim srednješolske starosti, ki niso vključeni v redno izobraževanje.
Glede na kompleksnost problematike vas vabim, da kontaktirate z nami na tel. številko 01 54 14 343, 031 691 101, ali se po najavi osebno oglasite.
Glede Zavoda za zaposlovanje pa velja, da pravica do dela pripada osebam z dopolnjenim 15. letom.
Oh, kako bi rada, da bi me kakšna takšna najstnica poslušala, ker sem bila v enaki situaciji, še niti ne tako dolgo tega! Res ni tako enostavno kot se zdi!Vsaj pri nas ne, niti v drugih razvitih državah sveta ne.
Lahko, da se boste odločili za pavziranje, vendar mora dekle v tem času obvezno početi nekaj produktivnega, ja lahko jo vpišete v PUM ali projekcijsko šolo, če je v vašem kraju, vendar pa naj gre dekle, če bo res pustila šolo tudi delat in naj vsaj tretjino denarja prispeva v skupno gospodinjstvo, sicer, če še ni stara 15 let bo to malo težko izvedljivo, pa vendarle poskušajte. Če bi jaz pri svojih 15 letih vedela, da bom garala 8 ur na dan za ušivih 300EUR na mesec in, da kljub mojim bogatim delovnim izkušnjam in intelektu zaradi pomanjkanja izobrazbe ne bom mogla dobiti dela s plačo več kot kakih 700EUR, in, da se bo težko iskanje službe stopnjevalo iz leta v leto, bi še kako hodila v šolo in trpela grdo stavbo, čudne sošolce in profesorje!!!
Vendar vas dekle v tem trenutku zelo potrebuje, bodite potrpežljivi, pogovarjajte se mirno o posledicah njenih odločitev. Povejte ji in raziščite druge alternativne možnosti, ki jih ima. Če nekaj časa ne bo hodila v šolo ali, če ne bo hodila več v gimnazijo še ni konec sveta, vendar dejstvo je, da brez dela ni jela, in tega se mora zavedati.
Lp in srečno!
Moja hči bo letos stara 17 let in že drugo leto noče hoditi v šolo, oz. hodi le občasno, saj je dobila pedagoško pogodbo. Ti problemi se vlečejo že iz osnovne šole. Prvič se je uprla, da ne gre v šolo že v osmem razredu, ko učitelji niso pokazali razumevanja za njeno sicer kar težko zdravstveno stanje. Vso osnovno šolo je bila odlična, a se je težko vživela, ni našla toliko prijateljev, kot si je želela, večinoma je bila doma. V srednji šoli je dobila razumevanje podporo in pomoč, pa kljub temu ni naredila prvega letnika. Iz večine predmetov je bila neocenjena. Ponovno je začela hoditi v šolo, dokler ji ni eden od učiteljev rekel, da z njo nikoli ne bo nič. In smo spet tam, kjer smo. Meseci obiskovanja terapije so se sesuli, kot hišica iz kart, saj zaradi tega hodi tedensko na psihoterapijo. Vsi smo že obupani. Ne vemo kam naj se še obrnemo po pomoč, saj se mi zdi da tudi njen psihiater obupuje nad njo.
Pedagoške pogodbe oz izvajanje je pogosto problematično. Na tej točki razumem učitelje na eni strani (nimajo pravih pogojev, niso ustrezno usposobljeni za individualizacijo in prilagajanje) na drugi strani razumem hčerko. Sploh je le ta pogodba pogosto “sporna” v srednji šoli. Hčerka, da – prevzeti odgovornost, tega najbrž še ni ponotranjila, morda imate težave tudi vi pri tem, da ji odkrito poveste kaj vas moti (konsistentno z očetom?) in ji pustite, da prevzame odgovornost (ne pa da jo stalno rešujete). Ne vem, samo predpostavljam. Kako jo “postaviti” v to energijo, ne zna povedat takona hitro brez da punco vidim. Skratka njeno življenje bo morala slej ko prej vzeti v roke sama. Morda gre tudi preko meja do vas, kaj vi lahko za njo in kaj zmore ona sama..
Ste pri psihiatru preverili ali res obupuje nad njo (težko bi to razumela) ali je to le vaša predpostavka ?
Predlagam: pogovor s tem učiteljem, ki je dal izjavo kot jo je, pogovor z razrednikom, svetovalno delavko, nenazadnje z ravnateljem,. Če je treba. To razčistiti. Potem p adalje. In punca v šolo, niti pod točko razno naj ne ostaja doma. Morda tudi vi potrebujete pomoč, da ne bi sebe čisto izgubili v tej težki situaciji.
PLP Nataša D
Pozdrav,
jaz bi šolo za eno leto odložila. Vmes bi morala, delati v kakšni livarni na tri izmene. Ne bi ji dala niti centa za hrana in bi si morala sama zaslužit. Pustila bi jo nekaj dni lačno. Ko je človek lačen, se sproži ohranitveni nagon in nehaš razmišljat o samomoru.
tako so delalai moji starši z mano sedaj imam faks.
Še kaj me lahko vprašate, na: [email protected]
V končni fazi, ste ji podarili telo. To je dar. In če se noče učit in hodit v šolo, je to popolnoma njena izbira. Če ne hodi v šolo, se pravi, vi niste več dolžna skrbeti za njo. naj se odseli kamor hoče.
Ne tako dolgo nazaj, so šli vsi pri 14 v službo.
Moje mnenj, je da nikogar ne moreš v nič prisilit, če se on sam ne odloči. Pri 15 je človek v odraslem telesu.
Poznam primere, ko so bili ljudje po 3 x v komuni, zaradi zdravljenja od drog.
Škoda časa in denarja. Starši so zapravili celo premoženje.
res izguba vsega, nima smisla.
Meni se tudi ne da hodit v službo, pa moram.
Oče mi je umru, mama in oče se nista razumela.
Pa to so izgovori, podarila sta mi telo in sedaj si želim preživet, to je vse.
hčerka naj s pomočjo zavoda in CIPSa najde ustrezno poklicno pot. jaz zaključujem 3.letnik splošne gimnazije. po uspehu sem na meji med prav dobrim in odličnim uspehom. nameravam pa študirat dentalno ali splošno medicino. danes smo si izbral maturitetne predmete. sam sem vzel biologijo in psihologijo.
glede vaše hčerke. nekako me spominja nase ko sem bil isto star kot ona. moja zgodba je bila sicer malo drugačna. po osnovni šoli nisem imel pojma kam hočem it naprej. ker so bile tisto leto volitve sem imel ene čudaške želje po študiju prava/politologije. pač star si 14 let. po končani OŠ sem se vpisal na ekonomsko gimnazijo kjer mi je takoj ratalo jasno, da ekonomija ni zame. no po dolgih pogajanjih in dobesedno dramskih scen, ki so se odvijale na šoli sem se prepisal na splošno gimnazijo. in tukaj mi je super 🙂
Imam par informacij, če bi jih rabili. Lahko me kontaktirate preko fb-ja ali e-maila 🙂
Lep pozdrav,
Alex 🙂