Kako se napiše doživljajski spis?
ko sem še sama učila, sem se potrudila- po svoji lastni fantaziji-da smo se z otroki prej pogovarjali. In to na način, da je naša skupna domišljija dobesedno zaplavala po zraku!
Pri nekaterih stvareh se, na veliko srečo, nisem držačla učnega načrta, in danes vidim, da je bilo tako prav.
V tem primeru si predstavljate sebe kot vodilnega pri metanju na koš. Učence morate spodbujati toliko časa, da bodo njihove ideje padala skozi mrežo s prav tako intenzivnostjo kot pravi zadetki.
V razredu morate biti aktivni, glasni, motivirani, živahni, pomagati si morate z rokami, gestami, mimiko.
Žal je danes tako, da učiteljice s svojim enoličnim glasom bolj uspavajo kot ne….
Tako kot župniki s prižnice.
Glasovi brez življenja in sočnosti.
Morda je prej učila v kakšnem nižjem razredu, kjer se tega pač ne piše. Morda ni najboljša pri spisih, pa išče pač navodila – učitelji menda ne morejo obvladati prav vsega kajne? V glavnem, bolje vprašat, kot pa neumen ostat. In to, da vpraša, meni veliko pomeni. To je za moje pojme učitelj, ki nečesa ne zna, se pa hoče kar najbolje pripraviti, raziskati neko snov. Kaj je narobe s tem? Slabo poučevanje bi bilo, če ne bi vedela kako se nekaj napiše, niti ne bi vprašala, ampak bi šla direkt v razred in mulčkom nekaj nabluzla. Tak učitelj, ki misli, da je najbolj pameten, da itak vse zna, da si ne rabi nič pogledat, nič vprašat, nič raziskovat je slab učitelj.
Pa si ti sigurna, da si človek? Kaj ti daje pravico da obsojaš druge? Tud jaz ne vem al bi se jokala ali smejala. Potem se pa čudimo, da je svet tak kot je. Drug drugemu bi samo noge podstavljali.
Ti si pa dobra, zdaj si me pa res nasmejala :-)))
Verjetno si enaka nevednica kot avtorica :-)))
Eno je, če bi res vprašala kakšno tehtno in zahtevno stvar, to bi bilo res vredno pohvale kot praviš ti, drugo pa je, če vpraša, kako se napiše doživljajski spis. Ti verjetno niti ne veš kaj ta beseda “doživljajski” pomeni a ne? Zato se ti zdi njeno vprašanje hvale vredno :-)))
In kdo si ti in kdo ti daje pravico, da me žališ? Že to dokazuje, da si nižji sloj, zato še nekako razumem, da se ti zdi njeno vprašanje umestno.
Nikakor pa ne razumem avtorice, ki bi naj imela končano visoko šolo in sprašuje tako osnovne in logične stvari.
Še enkrat sprašujem, le na kakšen način je prišla do diplome?
Ja pa res, kaj je to doživljajski? Sem vprašala googla, zdaj vem, hvala ti, da si mi pokazala pot iz moje nevednosti. Tud če v resnici ne bi vedela, je še vseeno bolje, da vprašam kot pa da se delam pametno in izobraženo, v resnici pa nimam pojma. Kaj je res tako nečastno, če nekaj vprašaš?
Do diplome na pedagoški pa prideš tolk zlahka da je že kar smešno 🙂 Faks ti ne da nič, tiste diplome ni problem napisat. Vsak je lahko učitelj, žal. Dolga leta sem delala v stroki pa ne moreš verjet kaj vse se najde. So pa svetle izjeme in prav je, da se kot učitelj ves čas izobražuješ, izpopolnjuješ svoje znanje. Ne gre za težavnost vprašanj – sigurno tudi tebi kdaj gredo kake čisto osnovne stvari iz glave, tako kot vsakemu. Kaj storiti v takem primeru? Je bolje da se delaš, da vse znaš, ker gre pač za osnovno stvar in ti je nerodno vprašati, ali je bolje, da požreš ponos, vprašaš in se nekaj naučiš? Po mojem mnenju je drugo boljše. Poleg tega določene stvari pozabiš. Doživljajski spis se piše po določenih kriterijih, ki jih moraš kot učitelj razdeliti na manjše enote in jih dobro in jasno predstaviti – in to niti ni tako enostavno kot verjetno zveni. Povedat, kaj je doživljajski spis, zna vsak. Povedat sistematično, po nekem sistemu, ki ga bodo vsi otroci v razredu razumeli in to znanje usvojili, je pa druga stvar. Včasih se je doživljajski spis tudi imenoval drugače (joj ne vem kako, pa ne bom vprašala, da ne bom slučajno neumno izpadla) in če je avtorica recimo prej delala v nižjih razredih, kjer se to ne piše, je logično, da je pozabila ali da pozna to zadevo pod drugim imenom.
Me veseli, da sem te nasmejala. Ti si mene tudi malo 🙂 Saj zato so forumi, za zabavo, ne pa da se vse jemlje preresno in se napada druge. Ti si napadala avtorico (ki je verjetno zadnjih 5 let itak ni bilo na forum), zato sem še jaz v istem stilu pisala tebi, da vidiš, da to ni v redu. Domnevam, da si se nekaj naučila (seveda ne boš priznala), glede na to, da pišeš kdo sem jaz da imam pravico da te žalim. Kdo si ti, da imaš pravico, da žališ avtorico? Vidiš, vrtimo se v krogu. Ne ti, ne jaz se nisva izražali kulturno.
Kakšen nižji sloj pa sem? Socialno? Zaenkrat mi gre skozi, hvala, čeprav se ne bi branila, če bi mi kdo odplačal avto. Aja, to ni to, mislila si, da sem jaz ‘mali človek’. Uh. Pa si me. To pa res dokazuje, da si ti moje nasprotje, zrela in odgovorna oseba, ‘višji sloj’, ki ne gleda televizije in za zabavo ne hodi v nakupovalne centre. Imej veselje in se napihuj do amena. Pa prosim ne jemlji življenja tako resno, ker si ne delaš usluge.
Ajde, zdaj pa preštej vse slovnične napake in vejice v mojem sporočilu in hitro obsodi, da je še dobro, da nisem več v poklicu učiteljice, ker taki pač ne morejo učit 🙂
