nekatri profesorji prov “zajebavajo” dijake…!!!

….Po treh letih dobimo spet novo “pfokso”za anglescino…(in to u 4.letniku,dobimo najstrozjo prfokso na soli…ki daje zelooooooooo velikooo popravcev)…Naj povem da je v nasem razredu 18 graj…od 27 dijakov.Pri ustenm spresevanju je samo PAR(!!!!) dijakov pozitivnih..!Ker pa spadam med “Negativne ocene”..in nikakor ne morem zlesti na pozitivno oceno..sem se danes z mami odpravila k njej na govorilne ure…!In kaj sem dobila…smeh v glavo, da nimam pojma o slovnici, se manj pa o tekstov..da da da…use negativno..za pribolsek pripomoganju zbijanje morale..mi se zagarentira “popravni izpit”,in da tudi ce se bom v prihodnje ucila ne bom nic dosegla…RES NE RAZUMEM TAKIH PRFOKSOV!!!!Oblile so me debele debele solze…saj si v 4.letniku res ne morem privosct popravca sploh pa pri njej ne..(ker zelooo malo folka spusti naprej)…Cedalje manj razumem nekatere “Prfokse”..pa kaj majo od tega??!?!??!Tudi ce se naucim..pa me poklice k tabli mi enostavno “vse dol pade”ker se ti smeji v glavo..niti 2 minuti nimas za premislek o vprasanju!!!
Naj omenim, da “prfoksa”ni pri cisti “tapravi”…ker se mi zdii da je to ze TOTALNO NENORMALNO!!!Imate kakšne izkusnje s tem..mogoce kakšen predlog?!

…oziroma naslov bi mogla dati..”zbijanje morale pri ang”..Ne razumem take profesorje..na zalost res ne…!!

Na keri šoli pa si?Mogoče bi pomagal da bi se vsi starši pritožil.Upam da bo bolš,k je res bad da ti ena prfoksa zbija moralo.

LP

em sem na Ekonomski prešernovi…Veliko veliko pritožb je nad njo..in tudi veliko je mela že inšpekcije,vendar kaj to pomaga, ko pride inšpekcija in se dela vsoo prijazno do dijakov, nato pa itk inšpekcija misli da je vse v najlepšem redu!!!
NE RAZUMM TEGA!!A najhujš je da je ne morjo “vn vrzt”..ker ima neke veze!!če se jo še drugi prfoksi bojijo oz nočejo imeti nobenga stika z njo!

Bad to.Ubistvu se mi kr smilš,k maš take probleme.Ubistu če bi se men to dogajal,bi pomoje kr zgubila voljo do tega predmeta:( In a boste drgač poskušal še kej narest?A na inštrukcije hodš?Aja kej letnik pa si?

Čeprav je inšpekcija že bila pri vas, jo ponovno zasujte s prijavami. Prijave so lahko anonimne, vendar navedite, koliko je negativnih ocen, kako se do vas obnaša itd.

Verjemi, da se izplača – preverjeno!

Res se mi smiliš, ker ti verjamem, saj imam tudi jaz otroka v srednji šoli in vem, da se take stvari dogajajo.

Kaj pa inštrukcije? Pomagalo bi, če bi šel tvoj inštruktor na govorilne ure k tvoji profesorici in bi jo tam točno izprašal, kaj in kako ti mora razložiti. Držim pesti, da boš naredila letnik in tudi maturo!

Čebelca, vem, o kom govoriš in vem, da so že leta in leta težave z omenjeno profesorico. Pošljite na prvi naslednji Svet staršev svoje razredne predstavnike (če bodo prisotni iz vsakega razreda, se tudi ne bodo kompromitirali) in vztrajajte toliko časa, da se bo stvar premaknila. Ravnateljica vas je dolžna obvestiti o vseh možnih nivojih pritožb in zahtev po izrednem nadzoru. Tudi jaz sem slišala, da je bilo nemalo pritožb na inšpekcijo, ki preprosto ne ukrepa.

Poučen članek je bil v zadnji Oni na temo bežigrajske osnovne šole, ko so starši storili VSE, kar je v njihovih močeh, ravnatelj pa še vedno tišči glavo v pesek.

Sem na tvoji strani in želim, da bi uspeli!

sem 4.letnik…!Res da sem se z anglo srečala s problemom tudi v prvem letniku, in me je prfoksa spodbujevala k temu.vendar pa useeno ne razumem kako prfoks namesto da bi ti dal upanje in te spodbujeval..tleči “v drek” in ti se za pribolsek doda…da itk če se bom učila, mi nou uspel!!!!!!!!!Res ne razumm tega!!!In da mam znanje 0-la!!Res nevem kaj naj se naredim,ker ima ta prfoksa ful pritozb od starsov do inspekcij vendar nič ne pomaga!!!

Hodim na instrukcije..in imam srečo da jo moja instruktorica pozna, ter približno ve, kako se spopaditi z omenjeno prfokso.Vendar vem da ne bo nič zaleglo če bo na pomoč v solo priskočila instruktorica..ker se je ze zgodilo, da je instruktorica prišla k njej na govorilno uro, da bi poizvedla kako spravit svojo učenko na pozitivno.A ta prfoksa je rekla:itk je ne bo uspelo , skoda denarja in časa..Vglavnm povedano govorila je use u minusu nad to dijakinjo!Res lahko rečem da volje se nisem zgubila, vendar pa mi useeno ni do učenja ang.kot pred časom!

Prav zanimivo je, da so naše šole polne dijakov, ki se pri pouku nepopisno trudijo in doma neprestano učijo, in grdih profesorjev, ki jim iz same zlobe dajejo negativne ocene, in se jim, pa tudi staršem, še na govorilnih urah smejijo, ker nič ne znajo.

In jasno, če dijaki ne znajo angleščine, je zato kriva profesorica, ki je, kot vsi vedo, najhujša na šoli. No ja, približno ena tretjina šole sicer pravi, da je najhujša njihova, ampak saj ni važno. To je zelo lahko verjeti, ker pade v nasprotnem primeru krivda na dijaka, kar je seveda malo bolj problematično. Povej mi, Čebelca, koliko domačih nalog narediš doma in koliko časa pri urah angleščine res 100 % slediš pouku? Kako je mogoče, da nekdo, ki naj bi se učil, na kontrolni nalogi ne odgovori pravilno na vprašanja iz lekcij? Razumem, da se je slovnico težje naučiti, ampak lekcije? Lekcije oziroma tekste bi se lahko naučila tudi, če bi bili v japonščini. Vse, kar je potrebno je odprta knjiga in malo volje. In na vaši kontrolni nalogi lahko dobite z vprašanji iz lekcij skoraj polovico točk.

Verjamem, da ti ni lahko in da ti angleščina ne bo šla sama od sebe. In vem, da se človek počuti bolje, če naredi iz profesorja hudiča, ki mu je edini cilj greniti njegovo življenje. Pomagalo pa ti to ne bo. Edina, ki lahko spremeni to situacijo si ti in sicer tako, da zgrabiš z vsemi štirimi za angleščino in se stvar naučiš. Začneš pa lahko tako, da svojo pozornost pri angleščini res usmeriš na profesorico in malo manj na sošolca, ki sedi v bližini. Verjemi mi, da bo profesorica zelo vesela, če boš pri pouku pokazala interes in trud in da bo na naslednjem testu videti, da si se naučila vsaj tisto, kar se lahko vsak – lekcije.

Skratka, Čebelca, vedeti moraš, da si ti tista od katere je odvisno, kakšne ocene bodo pri tvojem imenu v redovalnici. Angleščina verjetno ni edini predmet, kjer bi lahko bila situacija bolj rožnata. Verjetno imaš in si imela kdaj težave tudi pri kakšnem predmetu, ki ga uči kakšen zelo simpatičen in prijazen profesor.

Zdaj pa še nekaj za starše (ne tvoje ampak na splošno). Hecno je, da se takoj oglasijo tisti, ki »imajo izkušnje«, »imajo otroke v tej ali oni šoli«, »poznajo situacijo« in »vedo, kakšni so profesorji«. Dragi starši. Preden začnete nabirati drva za grmado, kjer boste zažgali vse tiste grde profesorje, ki mučijo vaše otroke, razmislite o naslednjem. Ali res pričakujete, da bo otrok prišel domov s cvekom iz angleščine in rekel:«Mama, pisal sem ena, ker pri angleščini nič ne poslušam, večkrat špricam, prepišem vse domače naloge, pa tudi knjiga je pretežka, da bi jo nosil v šolo?« Potem čakate zaman. Naj vam naštejem nekaj najbolj popularnih razlag slabih ocen pri kontrolnih nalogah:
– Je bla fuuul težka
– So bla dvoumna uprašanja
– Ene snovi sploh nismo uzel
– Mene prfoks itak ne mara
– Je blo kr neki (tale ima več pomenov)

Ne vem, zakaj avtomatično krivite profesorje za vse težave, ki jih ima vaš otrok pri določenem predmetu. Prosite svojega sina ali hčerko, ki je ravnokar prišel iz svoje sobe, kjer naj bi se zadnje 3 ure učil angleščino, naj vam v angleščini obnovi kakšno lekcijo, pa ne boste v večini primerov od njih dobili ne »bu« ne »mu«. Zanimivo je tudi, da ste pripravljeni plačati tisoče in tisoče tolarjev za inštruktorje, ki potem sedijo zraven vašega otroka, ko ta dela naloge, ki jih je dobil v šoli od svojega profesorja in rešuje kopije testov, ki jih je inštruktor zahteval. Ko je potem na naslednji kontrolni nalogi ni popolnoma nobenega napredka, vam inštruktor zagotovi, da je otrok doma vse znal in da je res čudno, če ne že kar sumljivo, da je spet pisal ena. In vi mu verjamete in spet plačate inštrukcije. Res ne vem, kako pričakujete, da bo nek inštruktor (ponavadi kak študent) vašega otroka bolje naučil predmet kot profesor, ki ga uči v šoli in ga potem tudi ocenjuje. In vsak teden 3 ure dela z dijaki ravno snov, ki jo morajo potem znati. Na Ekonomski šoli Ljubljana imajo dijaki pri angleščini celo asistenta iz Anglije, ki govori izključno angleško in se z njimi pogovarja, dela naloge itd. In vse skupaj ponavljajo in utrjujejo do onemoglosti. Skratka, imajo vse pogoje, da se res dobro naučijo angleščino. In to popolnoma brezplačno.

Mogoče bi bilo pametno pripraviti svoje otroke do tega, da te pogoje izkoristijo, preden začnete ugotavljati, koliko inšpektorjev boste poklicali. Inšpekcija namreč ne preverja ali je profesor prijazen do dijakov, ker je to tudi nemogoče preveriti. Inšpekcija preverja ali se profesor drži učnega načrta, vseh pravil glede ocenjevanja itd. Če se boste pritožili, da vas profesor grdo gleda, vam bo inšpekcija zelo malo pomagala. Če pa na primer mislite, da profesor ocene v redovalnico vpisuje z napačno barvo, potem bo inšpekcija to preverila in ustrezno ukrepala.

Za tiste, ki ste zdržali do konca pa še tole. Za profesorja je veliko lažje ne zahtevati nič in imeti same dobre ocene. Edini razlog, zakaj so profesorji pripravljeni prenašati pritiske staršev, dijakov, vodstva šole in inšpekcij je, da trdno verjamejo, da bo znanje otrokom koristilo in da je naloga profesorja doseči, da bodo dijaki to znanje tudi imeli. To je naloga, ki jo večina profesorjev jemlje zelo resno. Zato vam, dragi starši, svetujem naslednje: Ne začenjajte križarskih pohodov proti profesorjem, ker boste s tem svojim otrokom naredili zelo veliko škodo. Raje jih poskusite pripraviti do tega, da bodo dali vse od sebe. Mislim, da jim bo to v življenju bistveno bolj koristilo.

Naj še jaz dodam svoj “pisker”. Na naši šoli je bila tak fenomen prof. matematike.
Pa ne mi prosim o tem, da učenci pri pouku ne poslušajo. Kdo je tisti, ki jih mora motivirati????
Druga stvar, se vam zdi normalno, da je v vsaki generaciji (poudarjam, vsaki) polovica razreda “butasta” in ni sposobna matematike obvladati do te mere, da piše kontrolko 2. Imeli smo interes naučiti se, saj smo tisti, ki nam je MA bolje šla razlagali snov tistim, ki so s tem imeli težave. A, ja, takrat inštruktorjev pri nas še nismo poznali. Se je pa zgodilo, da kdaj nikomur v razredu nič ni bilo jasno in je cel razred pisal kontrolko cvek. Seveda smo si sami krivi, kaj pa nismo razumeli razlage.

Hkrati pa ne trdim, da marsikje učenci niso sami krivi, vendar pri MA, pa tudi tujih jezikih pa moraš imeti nekoga, ki ti zna stvar razumljivo razložiti. Tukaj “piflarija” ne pomaga. Pa vaje tudi ne moreš delati, če se ti ne sanja, za kaj se gre,mar ne?
z.

Draga zvezdica, omenjene profesorice matematike ne poznam, zato tudi ne morem o tem reči nič. Prepričan sem, da obstajajo tudi profesorji, ki bi naredili vsem zelo veliko uslugo, če bi si izbrali kakšen drug poklic. To, kar sem želel povedati je, da je zelo enostavno za vse kriviti profesorja. In poglejte, tudi vi ste, čeprav ne poznate primera o katerem smo govorili, takoj ugotovili, da ste tudi na vaši šoli imeli “tak fenomen”.

Glede motiviranja pa tole: Ne gre za učence ampak za dijake 4. letnika, ki so stari v povprečju nekje okoli 18 let, in so bili ravno danes na informativnem dnevu na fakultetah, kjer nameravajo prihodnje leto vsi po vrsti študitati. In te iste dijake mora profesor motivirati, da bodo prinesli delovni zvezek v šolo? Mislim, da lahko profesor vendar pričakuje, da bodo določeno mero motivacije dijaki prinesli že s sabo. Na fakulteti jih ne bo namreč motiviral nihče. Tudi v službi ne.

Beseda motiviranje je zelo popularna in jo vsi radi uporabljajo. Če rečeš, da mora profesor dijake spodbujati se vsi strinjamo, da je to potrebno. Dijake spodbujajo tudi starši. Hec je v tem, da se tudi vsi strinjamo, da se nekateri dijaki kljub spodbudi ne potrudijo. In starši brez kakršnegakoli zadržka priznajo, da otroka spodbujajo, pa se mu v šoli kljub vsemu nič ne da. Ampak motiviranje, to je nekaj drugega. Motiviranje je nekaj, kar je rezervirano za profesorje. Vsak profesor mora z motiviranjem doseči, da bodo vsi dijaki hodili v šolo, se živo zanimali za predmet, se vse naučili in imeli dobre ocene. Da bi bili dijaki sami kaj motivirani, ali da bi jih motivirali celo starši? Ni govora.

Z delom in razumevanjem je pa nekako takole. Knjige in učbeniki, ki jih imajo na voljo dijaki danes (včasih je bilo to drugače) so takšni, da lahko človek, če bi bilo to potrebno, brez večjih težav sam naštudira snov. Še posebej velja to za tuje jezike. Angleščina se uči s pomočjo lekcij oziroma tekstov. Večina ljudi ne razume, da se je treba tuje jezike učiti na pamet. Nobenega razumevanja in razlaganja. Učenje slovnice ima smisel šele, ko ima človek že nekaj stavkov v glavi, s katerimi lahko potem to slovnico poveže. Zato je tudi narobe, da dijaki kopirajo kontrolne naloge in se iz njih učijo, kar je zelo priljubljena praksa inštruktorjev. Zato ne bi bil noben konec sveta, če profesor neke stavi ne bi izjemno super dobro razložil. Mislim pa, da so razlage v večini primerov takšne, da jih nekdo, ki jih res posluša, tudi razume. Je pa to zelo enostavno preveriti v zvezkih dijakov, kjer bodo vse te razlage zapisane. Seveda, če zvezke sploh imajo 🙂

Zanimivo je, da ko si enkrat dijaki vzamejo malo časa za stvar, ponavadi ugotovijo, da “sej to pa sploh ni tok težko”. Ponavadi je dijake, ki pravijo, da nečesa ne razumejo, pametno vprašati:”Ste poskusili odpreti knigo?” 🙂

Veste pa ravno ta leta srednje šole so po mojem menju tista, ko mladostnike zanima vse kaj drugega kot šola. Dober profesor jim bo stvar znal približati. Vem iz lastne izkušnje.
O učbenikih danes ne morem reči kaj dosti, v mojih časih so bili vsaj za MA napisani tako, da se iz njih nisi prav nič znašel. Očitno se tudi prof. ni in posledično snovi ni znala razložiti. Saj kot človek je bila v redu, pa kaj to pomaga,če stvari ni znala razložiti. Kako to zdaj vem. Moj mož, ki sicer ni nikoli študiral MA mi je znal dosti let kasneje vse razložiti tako, da sem rekla, a to je to? V srednji šoli nam pa nič ni bilo jasno.
Sicer pa jaz nisem govorila o tistih dijakih, ki še del. zvezka ne nosijo v šolo, take najdeš vedno in povsod. Hotela sem povedati, da obstajajo prof., ki si tega naziva ne zaslužijo in so “zavozili” že preveč generacij. Glede na osebne izkušnje verjamem Čebelici, saj smo tudi mi imeli podobnega prof., ki ga je motilo vse od ličil, do oblačenja, pa tega, kaj so starši. Na podlagi tega te je pred tablo dobesedno Zaj….. in govoril kak idiot si in da iz tebe nič ne bo.
Na srečo so tudi tisti drugi, zaradi katerih se veseliš šole. Žal jih je premalo.
z.

Ne mi zameriti vprašanja, ste mogoče profesor angleščine v gimnaziji?
Iz teksta nekako razberem da ste. Tudi moj sin obiskuje gimnazijo, 4 letnik.
Ampak še nikoli pri testih tujega jezika niso imeli v testih lekcij, ki naj bi jim prinesle skoraj polovico točk. V testih pišejo slovnico. Pišejo pa tudi spise-eseje, ki pa se včasih le delno v kakšnem delu navezujejo na obravnavano lekcijo, zahtevajo pa samostojno razmišljanje in razpravljanje ter argumentiranje v tujem jeziku. Očitno je res nekaj stvari preveč odvisno od profesorjev in potem se čudimo tako različnemu znanju dijakov kljub enakim učnim načrtom. Posledično pa tudi potem pri vpisih na fakultete nekateri z različnih šol in kljub visokim številom točk niso navajeni samostojnega dela in učenja in nimajo zadovoljive “zaloge” znanja za nadaljevanje študija in potem temu sledi tudi velik osip. “Krivi” pa so profesorji in ne mogoče dijaki, ki imajo nekatei že iz osnovne šole pomanjkljivo znanje in mogoče res ne bi sodili na gimnazijo, ki pač zahteva določen nivo znanja, ne pa da se potem nivo znanja prilagodi vpisanim dijakom, pa še pri tem so težave, saj je še vedno polovica negativna. Res je vprašanje, kaj narediti s tem našim šolskim sistemom s katerim večina ni zadovljna.
Lep sončen dan še naprej vsem.

Če bi bilo tako, kot bi približno moralo biti, potem bi tej naši Čebelci (pa je takih Čebelc še ogromno) nekdo v šoli moral prisluhniti. Evidentno je, da je dekle v stiski in prava škoda je, da se ne more obrniti najprej k profesorici, ravnateljici, pa tudi psihologi so v šolah zato, da pomagajo. Komentar, da dijak v nobenem primeru ne bo dosegel pozitivne ocene, ker je prebutast, pač ne more biti stimulativen.

Pozdravljena zvezdic*!

Res ne poznam tvojega primera.

Imam pa eno vprašanje. A si mogoče razmislila, da si imela čez toliko in toliko let bolj razvito abstraktno logiko, kot v srednji šoli??

Matematika, tuji jeziki in slovenjski jezik, bodo vedno na piki.

Jaz dam Gandalfu popolnoma prav.

Vem pa tudi, da je v četrtem letniku lažje razlagati, kot v prvem.

He, he, Klemen, bi rekla, da so se z leti moji možgani bolj polenili kot da bi dobivali kakšne dodatne funkcije. 🙂
Kar se pa tiče mojega primera, naš razred je imel najboljše ocene pri MA ravno v 1. razredu, ko se v glavnem ponavlja snov iz OŠ. Potem je bilo pa vsako leto slabše.
Pri SLO nihče v štirih letih ni imel popravca, pri tujih jezikih pa (imeli smo dva) v štirih letih toliko kot eno leto pri MA. Pa menda pravijo, da če ti ne gre MA, ti tudi jeziki ne bodo šli. No, ja, pri nas ta logika ni držala, saj sem imela sosolke, ki so imele tuj jezik 5, matematiko pa popravnega.
Lep dan,
z.

Pozdravljena!

Tega še pa nisem slišal. (Glede povezave med tujim jezikom in matematiko mislim)

Kot sem rekel, tvojega primera ne poznam.

Če pa primerjam tvojega z mojim (kot dela večina), sva bila na istem. Matematiko je vedno imelo popravca, graje tam okoli tretina sošolcev, medtem, ko pa angleščine ni imel nihče. Ko smo pa prišli na faks, smo pa videli, da nam matematika ni delala problemov, angleščina pa precej bolj.

Konec koncev nas je matematik pripravil veliko boljše za na faks, kot pa anglistka.

Naj še enkrat povem, da tvojega primera ne poznam in ti verjamem, da si imela probleme.

Ah, jaz v bistvu niti nisem imela problemov. Malo me je na koncu matrala kombinatorika, nisem ločila med variaciami, kombinacijami in permutacijami. Drugače sem imela MA 4. Na faksu sem izpit iz ANG naredila z 9, MA pa komaj spacala tisto 6, tako, da bi rekla, da smo imeli za ANG boljšo prof.
No, saj, vse skupaj je za mano, ampak v tistih letih se ti pa to zdi OOOOGROMEN problem. Pa ne toliko ocene kot to,da ti namigujejo, da si ti butelj, ker ne razumeš razlage in da prof. ni nič kriva.
Pa dovolj o tej temi. Jaz pravim samo sreča, da obstajajo tudi takšni učitelji in prof., ki ti dajo veselje do šole. Ko bi jih le bilo več.
Lep dan
z.

Enako!!