Starševstvo in vzgoja

Usmerjeno izobraževanje?

Default avatar

učenka Biba

Poslušam starejše in večkrat slišim, da so imeli USMERJENO IZOBRAŽEVANJE. Kaj to pomeni ?
Default avatar

[email protected]

Vsi smo se vsaj v prvem letniku učili iz istih knjig. Tudi v poklicnih šolah so imeli veliko splošno izibraževalnih predmetov, ukinili so vajence,...
Gimnazijci pa smo imeli v 1. letniku obvezno prakso v tovarnah (14 dni), da smo se "seznanili" s proizvodnjo.
Ja, pa "usmerjeni" nismo opravljali mature. Pa še sedaj živimo.
Lp, neli
Default avatar

DZ

Da ne bo pomote - gimnazijci in dijaki strokovnih srednjih šol niso imeli enakih knjig v 1. letniku.

Potekalo je npr. tako, da so imeli na srednji strojni šoli v prvem letniku vsi enoten pouk, potem pa so jih na podlagi uspeha v 1. letniku preusmerili; tiste ki so imeli glavne predmete, (če me spomin ne vara so morali imeti najmanj oceno 3 pri glavnih predmetih), naprej v štiriletni program, da so postali strojni tehniki, tiste s slabšimi ocenami pa v 3-letni, t.j. poklicni program.

Butasto do konca, saj vsi vemo, da je prehod iz osnovne šole v srednjo šolo težak in da ima marsikdo v prvem letniku težave, potem pa se na šolo navadijo in imajo naprej lahko zelo lepe ocene. V tem primeru pa so jih že v 1. letniku zabetonirali in so jih preusmerili v poklicno 3-letno šolo.
Default avatar

loti

Veliko zavajanja je blo v začetku.

Poznam sošolke, ki so se z odličnim in pravdobrim uspehom vpisovale na kmetijsko šolo z namenom študija na fakulteti. Kasneje so bile v enakem položaju kot gimnazijci. Bile so že v kali zavedene.
Default avatar

SOCIOLOG

Danes je pa diskriminacija srednješolskega izobraževanja še večja.

S sredjno šolo tehnične smeri, ki se zaključi s poklicno maturo se vpišeš lahko le na visokošolski program. Kdor opravi gimnazijsko maturo pa ima odprta vsa vrata na univerzi. Torej sedaj se poklice na tehničnem nivoju smatra kot nekaj nižjega. In vsi drvijo na gimnazije. Srednje šole s poklici pa so prazne in nezanimive. Nimamo več električarjev, strojnikov in gradbenikov. Izpostavljam te tri, ker so v gospodarstvu najbolj pomembni. Tako je tudi s zdravstvenimi tehniki.

Večina gimnazijcev se res po končani gimnaziji vpiše na univerzitetne programe. Te pa jih večina zamenja že v prvem letniku, saj se mnogi še niti niso uspeli odločiti sploh kaj točno jih zanima. Mnogi se trudijo premalo in obesijo študij na "klin". Tako imamo vse več splošno izobraženih gimnazijcev z maturo brez poklica. Ti so zaposlitveno zelo težavni in pri iskanju zaposlitve zelo izbirčni. Njihovo praktično znanje pa je v večini nično.

Poklicni tehniki in srednješolci s poklicno izobrazbo, se v dobi 4 let, naučijo bistveno več praktičnih stvari. Poleg tega pa se njihovo znanje primerja z nižjim nivojem znanja splošnih gimnazij. V dobi 4. let se psihološko pripravijo na življenje, saj si na podlagi tehničnega znanja že dobijo praktično usposobljenost in sliko življenja. Mnogi od njih se vpišejo v nadaljevanje študija v podobni stroki, ki samo nadgradi njihovo temeljno znanje, pridobljeno na srednji šoli. Veliko je tudi takih, ki se vpišejo v dodatni maturitetni tečaj, ki traja eno leto in pospešeno obdela vsa 4 leta maturitetnih predmetov splošne gimnazije. Kar je absolutno diskriminacija izobraževanja. Tak sistem imamo samo v naši državi. Nemogoče je zatrjevati, da si tehnik in gimnazijec nista kompatibilna s znanjem pridobljenim v 4. letih izobraževanja. Eno je strokovno tehniško znanje, ki ob enem nudi kvalifikacijo usposobljenega človeka za delo. Drugo pa je splošno znanje v širokem spektru naravoslovnega in družboslovnega značaja. Koristi pa od tega v družbi in gospodarstvu ni.

Torej diskriminacija vsakega poklica in onemogočanje proste poti na univerzo je absolutno kršenje človekovih pravic. Izvajanje maturitetnih tečajev, pa je nesmiselno početje in zaviranje vpisov na srednje tehnične šole, ki so za gospodarstvo splošnega pomena!

Slaba podlaga tehničnega in praktičnega znanja na univerzi je rezultat situacije v gospodarstvu. S tem dolgoročno povzročamo primanjkljaj tehnično izobraženega kadra. Zaradi tega je vse več napak in površnosti, deložacij in neopravljenega dela, ki ga prepuščamo najeti delovni sili iz tujine, s tem pa še bolj bremenimo gospodarstvo in državni aparat. Čez kakih 30 let se zna zgoditi, da bo zelo iskan poklic frizerk in električarjev, preveč pa bo družboslovcev in znanstvenikov, ki s teoretičnim znanjem zelo malo koristijo razvoju gospodarstva.

V kolikšni meri pa bo želja po univerzitetni izobrazbi tako močna, da bo naval na fakultete tako močan kot je trend pa bo odvisno od samega ravnovesja v gospodarstvu. Interes države je imeti čim več izobraženih glav, ki so namenjene za "izvoz" torej iskanje zaposlitve v tujini. S tem se državni proračun prazni z nepopravljivo škodo. saj vsak 5 slovenski diplomant za večno odide iz države in zaslužen denar pušča drugje.

Vse to temelji v diskriminaciji med gimnazijo in srednjo šolo.
Gimnazijo kot splošno srednješolsko izobraževanje ali podaljšek in nadgradnja osnovne šole ter nekakšna avtocesta na univerzo, bi bilo potrebno nemudoma ukiniti.
Usmeriti je potrebno smisel izobraževanja v to, da se čimprej nekaj praktičnega v življenju človek nauči in spodbujati obrtništvo in delo z rokami. S tem bi zagotovili individualnost pri zaposlovanju in ponovno vzpostavitev produktivnosti v industrijskem pomenu. Saj nam samo teoretično znanje ne pomeni ničesar če tega ne zmoremo več še izvajati v praktičnem pomenu.

Temelj usmerjenega izobraževanja je bil ravno v tem, da se človeka izobrazi v praktičen kader, ki bi gospodarstvu koristen. Klasificiranje na podlagi učnih rezultatov, pa je bilo sito med pridnimi in lenimi dijaki.
To naj bi pripomoglo obvarovati mladino pred neumnim početjem in obnašanju, kakšno se danes vleče vse do diplomske naloge. Sem mnenja, da sito ni bilo pravilno postavljeno že v prvi letnik srednje šole. Bolj smiselno bi bilo splošno zbiranje točk pri posameznih predmetih v vsakem letniku. Podobno kot to sedaj poznamo pri bolonjskem sistemu.
Default avatar

usmerjena

učenka Biba je napisal/a:
hehe, jaz sem bila druga generacija usmerjenega izobraževanja in imam 46 let...sem starejša :)
Tako se je imenovala ena od sprememb šolskega sistema, ki je bila tako dobra, da so potem spet nazaj preimenovali šole (in delno program).
Recimo Gimnazija Poljane se je imenovala Srednja šola za družboslovje in splošno kulturo Vida Janežič. Delila se je na družboslovni del, jezikoslovni del, in del splošna kultura, ki ga danes ni več.
Default avatar

pollyanna

Evo točno na to šolo sem jaz hodila, samo kot prva generacija usmerjencev, ker sem pač od tebe eno leto starejša. Spomnim se, da smo enkrat v četrtem razredu sešteli, da smo imeli v štirih letih menda 35 različnih predmetov. Fiziko, kemijo in biologijo samo prvi dve leti, potem so jih zamenjali osnove bibliotekarstva, arhivistika, strojepis, tretji tuji jezik, politična ekonomija, tehnika in proizvodnja, obramba in zaščita, poleg klasičnih slovenščine, matematike, sociologije, filozofije, angleščine in ruščine... Nam je bilo fajn ker nismo imeli mature, na koncu četrtega letnika smo si preprosto rekli adijo in to je bilo to.