prepis iz gimnazije
Pozdravljeni, obiskujem 1. letnik gimnazije Bežigrad in imam že nekaj časa tak odpor do vsega skupaj, in ne le, da sem psihično čisto na nuli, tudi z zdravjem imam težave, ki jih prej nisem imela. Vse se je začelo, ko sem po cca. 3/4 mesecih obiskovanja gimb nekajkrat doživela poraze pri ocenah, ki jih prej nisem bila navajena (npr. sem se dobro pripravila za test, nato pa dobila 3/2). To me je popolnoma poteptalo in vedno bolj sem začela razmišljati, zakaj bi se sploh trudila, če mi vse to sploh ne ratuje oz. lahko npr. bivši sošolci, s katerimi imam nekaj kontaktov, veliko uspešneje, z manj truda, predvsem pa bolj sproščeno pridejo čez kot pa jaz, ki se dobesedno dan za dnem sekiram za šolo.
In tako so tudi ocene nekako obstale na 4/3/2 jaz pa sem bila vedno bolj in bolj izmučena in pod stresom, da sem veliko pogosteje začela izostajati od pouka, potem pa se mi je seveda nabralo ogromno, pa tudi med sošolci sem se počutila dokaj izpostavljeno. Drugače so uredu, le nekaj je kot pravijo, “vzvišenih”, lahko pa bi rekla, da smo veliko bolj povezani kot smo bili v OŠ, tako da v njih ne vidim problemov.
Prenehala sem z treniranjem boksa, kar je seveda pomenilo, da se nisem mogla sprostiti niti takrat, ko bi se res lahko, kar me je zares ubilo. Grozno mi je bilo, no, še mi je 🙁 Ko sem od domačih dobila feedback, da sem letos čisto drugačna v negativnem smislu, pa tudi zadirčna, da se ne sprostim in že na pogled nisem zadovoljna, sem postala samo še bolj živčna, kljub temu da vem, da mi želita le najboljše in to tudi cenim. Hotela sem se prepisati že po prvi konferenci, vendar se nista popolnoma strinjala, sedaj pa jima je žal, ker me spremljata tako, kakršna sem.. Pogovor z razredničarko, ki me nato ni več izpustila iz pogleda, mi ni pomagal, tako ona kot starši pa so me seveda napotili k šolski psihologinji, ki me je želela videti tudi zato, ker sem pri pouku zaradi dehidriranosti in podhranjenosti zlezla skupaj. Usmerila me je, da pokličemo na SŠ, na katero se želim prepisati, da pa ne ve, zakaj sem tako nezadovoljna, glede na to, da bom najbrž prav dobra, vendar me je vse tako podrlo, da ji ne znam povedati kaj drugega, kot sem napisala tukaj.
Prepisala bi se na Šubičevo gimnazijo, obvestili pa so me, da do avgusta seveda še ne bom vedela, ali sem sploh sprejeta, in naj razširim izbor šol ter pošljem vlogo še kam drugam. Zelo rada pišem, dokončujem tudi svoj roman, veliko časa pa preživim tudi pri stiliranju oblek, kar me zelo zanima. Ne vem, v katero smer naj sploh grem, želim le, da bi se lahko bolj sprostila, spet našla užitek v učenju, ki sem ga imela prej, predvsem pa, da bi bila s tem, kar bi počela, ponosna sama nase.
Imate zame morda kakšen predlog, mnenje?
Lp