Triletnica in težave v vrtcu

Pozdravljeni,

imam hči, staro skoraj tri leta. V vrtec je normalno hodila od prvega leta do letošnjega januarja, ko je zjutraj imela močne čustvene izpade in se tudi v vrtcu ni pomirila po dve uri. Po treh tednih je to samo od sebe izzvenelo. Prejšnji teden se je nočna mora ponovila, otroček je v veliki stiski, že zvečer jo kaj boli, ponoči se zbuja, joka, na poti v vrtec že joka, ali pa vsaj v garderobi, v učilnico noče. Ta nova epizoda se je pričela z jutranjo vzgojiteljico, s katero smo se lansko leto že morali pogovoriti, ker jo je neko jutro kljub stiski, ki jo je otrok doživljal, jecljal, jokal, pustila stati sredi učilnice in “šla gledat svoje nohte”. Takrat nismo nič dosegli, saj so vzgojiteljice stopile skupaj, češ da se mora otrok navadit samostojnosti. Tokrat je hči možu in meni v ločenih dneh mimogrede povedala: “Me je za lase in sem jokala”. Ko sem jo vprašala, kdo, je odvrnila, da ena velika teta. Kje pa? V vrtcu. Kje te je pa pocukala? Prijela se je za zadnje lase in se močno pocukala, iztegnila kazalec in zažugala pred sebe:”Zdaj pa nehajmo nagajat!” Ko sem ji pokazala fotografijo učiteljskega zbora, je pokazala prav to vzgojiteljico. Z možem sva sklenila, da bova ob dnevih, ko bo dotična vzgojiteljica zjutraj dežurna, hči v vrtec peljala kasneje, ker je očitno neka antipatija, ki jo otroček težko doživlja. Me pa to zelo teži….Ponovni pogovor se mi zdi brezploden, saj ni rečeno, da je nima že na piki, pa da ne naredim otroku bivanje v vrtcu še težje..po drugi strani pa tako težko verjamem, da dandanes v vrtcih še lasajo…