Najdi forum

Prispevek O UČENJU

Učiti se, učiti in se naučiti

Zakaj si šolarji zapomnijo ime nekega DJ-a, ko ga samo enkrat slišijo po radiu, imena razvpitega vladarja Francije v drugi polovici 17. stoletja pa ne? Zakaj v razredu ne dajo vsega od sebe, pri interesnih dejavnostih pa ja?

Ker se v šolah trudimo ločiti zabavo od učenja. Ker velik del pouka temelji na memoriranju podatkov, ki nimajo v realnem svetu nikakršne vrednosti – razen pri televizijskih kvizih in družabnih igrah. Mnogi otroci pa
se ne znajo učiti. Starši o svojih otrocih povedo, da so neorganizirani, da imajo težave s koncentracijo, da glede na učinek porabijo preveč časa za učenje, da jih morajo priganjati … Otroci ob tolikih težavah postajajo vse bolj nemotivirani, do šole gojijo odpor, o sebi in svojih sposobnostih pa imajo vse slabše mnenje.

Kdor se želi NAučiti ali pomagati drugemu pri »NAučenju«, mora poznati zakonitosti spomina:
– V prvi uri po učenju pozabimo približno 50 % snovi. Ta odstotek je manjši, če je snov dobro organizirana, razumljiva, če zbuja veliko asociacij in nam veliko pomeni.
– Bolje si zapomnimo, kar se učimo na začetku in na koncu učenja.
– Kratko ogrevanje pred ponavljanjem snovi je zelo koristno – tako mišljenje naravnamo na določeno snov.
– Zapomnimo si izrazite stvari; tisto, kar izstopa iz okolja.
Organizacija snovi po enotah pomaga spominu: z razdelitvijo na posamezne enote sestavimo teme in podteme in na ta način izluščimo poglavitne poteze. Takšne »osnutke« si lažje zapomnimo.
– Spomin ne deluje kot magnetofonski trak in misli niso povezane med seboj v zaporedju, zato je učenje na pamet neučinkovito. Misli v spominu so zapisane v mrežah, med seboj pa jih povezuje pomen, asociacije. Če je učni proces globlji, napravimo več pomenskih povezav z drugimi mislimi in snov si bolje zapomnimo.

Kakšni so torej napotki za učenje?
– Najbolje je, če se učimo 15 do 45 minut, z vmesnimi 5 do 10-minutnimi odmori. Snov si bolje zapomnimo, če učenje prekinemo, tudi ko je zelo zanimiva.
– Ob vsakem začetku učenja ponovimo, kar smo se že naučili – tako se ogrejemo za učenje in usmerimo misli na snov.
– Bistvene informacije preoblikujemo tako, da izstopajo: jih podčrtamo, pobarvamo, zapišemo z velikimi tiskanimi, obkrožimo
– Snov smiselno razdelimo na enote: že pred učenjem določimo, koliko se bomo naučili v eni šolski uri. Med učenjem pa snov organiziramo glede na njen pomen oziroma glavno sporočilo v tabele, miselne vzorce, alineje, pregledne zapiske
– Učimo se z razumevanjem. Le tako bomo novo snov povezali s tem, kar že vemo – novi podatki se bodo povezali s starimi podatki v naših možganih in se tam tudi shranili. Kasneje se jih bomo lažje spomnili. Učimo se tako, da si snov živo predstavljamo ali pa da podatke povežemo s podobami predmetov, ki si jih zlahka predstavljamo.

Če se boste držali teh napotkov, si boste učenje olajšali. Potrebno pa je narediti tudi korak v smeri zabave. Kajti učenje je povezano z zabavo. Če je učenje zabavno, se veselimo zahtevnih nalog in dolgih ur, brez zabave pa je vse skupaj le garanje.

Tina Milharčič, univ. dipl. psih. [email protected] Inštitut C. A. R., d.o.o. www.institutcar.si

New Report

Close