Forum: Starši, učitelji in učenci

Forum za starše, ki se srečujejo z vzgojnimi dilemami v kontekstu šolanja, za učitelje, ki bi radi delili svoje dvome in podali svoje predloge, ter za učence, ki želijo izmenjati mnenja ali dobiti nasvete o šolski problematiki.
Zaupajte svoje težave, predloge, pomisleke in pohvale.

ocenjevanje zvezkov

Odgovori Nova tema
Default avatar Tadesa 16 Sep 2005 10:52

Marko, no pa sva vsaj malce bližje isti valovni dolžini. To kar ste zapisali o sebi, je tisto kar pri učiteljih iščem, pričakujem in si želim. Vem, da niso in ne morajo biti vsi enaki, pa me kljub temu jezi, ko spoznam takšne, ki so precej daleč od teh pričakovanj. Vsekakor pa vam iskreno čestitam!

Ampak Marko, saj nisem napisala, da vi uvrščate mojega otroka med lažnivce! Za mojim stavkom je vprašaj! Samo vprašala sem, če mi hočete to dopovedati. Brati med vrsticami pač nisem nikoli znala, zato raje vprašam.

Glede komunikacije imate prav do neke mere. Niso vsi ljudje tako močni kot sklepam, da ste vi, da bi prenesli resnico. Komunikaciji na štiri oči sem se "izognila" iz povsem drugih razlogov in sploh ne zato, da bi ji porinila nož v hrbet. Vsi starši nismo takšni!
In če že spet napletem v svoji glavi komunikacijo z učiteljico na štiri oči (zmeraj sem imela bujno domišjijo), si to predstavljam recimo takole: k njej bi prišla, ker se mi zdi krivično ocenjen referat, ki bi naj vseboval premalo slik. Predpostavljam (spet napletam v svoji glavi, pa verjetno nisem daleč od resnice), da bi bil njen odgovor, da otrok ni poslušal, ko je govorila o referatu. Resnica? Tudi, če bi njena navodila bila takšna, obstaja velika razlika med tem, če otrok ne posluša in tem, če zaradi nemira ne sliši! Zagotovo vem, da moj otrok posluša! In nemir je tisto, kar bi pri najinem pogovoru sledilo, predvsem vzroki zanj. Dejstvo je, da ti isti otroci pri drugih urah sedijo mirno in tiho kot bubice! Torej ne gre vzroka iskati samo pri otrocih, čeprav znajo nemoč učitelja konkretno izkoristiti! Najtežje je sebi priznati, da so ti iz rok pobegnile skoraj vse niti, kajti ko sam sebi priznaš, si na dobri poti k izboljšanju in spremembam. Če sam še nisi tako daleč, te vsaka kritika prizadene, tudi, če je upravičena in se postaviš v bran z vsemi sredstvi. Vem, da je tako, ker sem sama izkusila. Tako bi najina komunikacija na štiri uči prinesla še več hude krvi, ki je čisto nepotrebna.

Mislite, da ne vem, da bi bile njene ure drugačne, če bi bil v razredu mir? Prav zaradi tega sem se najprej obrnila na razredničarko, ki je avtoriteta in bi učencem lahko razložila kaj s svojim ravnanjem in obnašanjem povzročajo (jaz to lako razložim samo svojemu) in se prijateljsko pogovorila z učiteljico kako rešiti nastali problem. Zavedam se, da se je tudi razredničarki izredno težko vpletati v metode druge učiteljice, nasploh, če sta v prijateljskih odnosih. Da se razumemo: ne krivim in ne obtožujem razredničarke, da bi bila neučinkovita. Med najinim pogovorom o tem problemu mi je zatrdila, da je o njem že nekajkrat slišala in da bo zadevo poskušala urediti in rešiti na miren, povsem normalen način, brez grobih in hudih besed in brez mojega "vmešavanja" v učiteljičino delo. Splet okoliščin, ki jih zaradi prepoznavnosti šole, ne morem razkriti, je povzročil, da ni bilo "rezultatov" in potem nas je prehitel še zaključek šolskega leta.

Se opravičujem, ker sem napisala, da BOM povabila, na razgovor z učiteljico, še nekoga, ki bo priča. Napisati sem hotela, da BI to storila, če bi se razgovor odločila, predvsem zaradi opisanega primera.

V svojih postih sem pisala o preteklosti, ki jih ne nameravam vleči v sedanjost in prihodnost. Ne vidim nobenega smisla, da bi sedaj razčiščevala tisto kar ni več moč spremeniti. Vsekakor pa bi ob morebitnih nejasnostih v prihodnosti (res upam, da jih ne bo) ukrepala. Kako? Ne vem, ker je odvisno od primera, ki bi se zgodil.

Pa še to:starši so v preteklosti na roditeljskih sestankih velikokrat slišali, da učitelji spuščajo otroke v naslednji razred, pa ne od mene, temveč od razredničarke. Torej s takšno izjavo ne bi povedala nič novega.

Moje pisanje je bilo namanjeno temu, čemur javni forum služi, namreč temu, da ima vsak pravico izraziti svoje mnenje, opisati svoje izkušnje in prebrati mnenja drugih, ki so spet takšna in drugačna. Zato, Marko, spoštujem tudi vaše mnenje in sem ga prebrala z enakim veseljem kot vse ostale. Priznam, vzpodbudili ste moje možgane, da sem pomislila celo na to, da morda zaradi lastnih slabih izkušenj z učitelji, učiteljev ne spoštujem dovolj. Mi je pa blazno všeč vaš zadnji odstavek!

Tadesa

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar mimaŠ 16 Sep 2005 19:26

Tadesa,

kar trdiš, da nobeden učitelj ne bi počel, sem sama počela. Raje ne vprašaj po rezultatu, ker mi gre na jok in če povem vso zgodbo, me bo teden dni tlačila mora.

Če gre za konflikt z učiteljico, ki ni razredničarka, je treba konflikt reševati z njo. Kljub temu, da sem učila matematiko in imela kar nekaj podlih dogodkov z njimi, staršev k meni ni bilo. Ne dopoldne, ne popoldne in tudi na izrecno vabilo ne. In to jim zamerim.

Če je ženska učila že tebe, to še ne pomeni, da so tvoji predsodki do nje pravični. Verjemi, da se VSAK človek v desetih letih spremeni, v dvajsetih še bolj. Že davno si pozabila, kaj je bilo jabolko spora med vama, pa kljub temu verjameš, da je vedno kriva.

Sploh pa, ali je fer ob začetku šolskega leta, ko vsi, otroci in učitelji, začenjajo z novim entuziazmom, ustvarjati slabo vzdušje? Obema Markoma, @lki in drugim si gotovo pokvarila dan, celo meni, ki sem, na srečo, že upokojena. Kajti danes si starši resnično jemljete več pravic, kot vam jih pripada in izpolnjujete premalo dolžnosti, ki jih imate do svojega otroka. (Ne trdim, da si ti tak poprečen starš, a dokler ni dokaza, da si drugačna, te pač moram spredalčkati. In kako ti je všeč? Ti ni, kajne. Čutiš se po krivem obtožena. Podobno, kot sem se jaz, ko si rekla, da tega noben učitelj ne počne in ne bi počel)

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar Selena 16 Sep 2005 19:50

Ne bom prav dolga, ker se mi ne da pisati romanov, sem pa prebrala večino zapisanega.
Tudi mene je v oko zbodlo to, kar trdi Tadesa, ki o dotični zgodbi obvešča na vseh možnih forumih, in piše o tem, kako so učitelji leni, nesposobni, nerealni,...
Velika večina učiteljev počne veliko več, kot se od njih zahteva. Domov skoraj vsak dan nosijo zvezke in popravljajo izdelke, ki jih ne bi bilo potrebno popravljati! In svoje popoldneve namenjajo delu za službo, ponoči pa o njej razmišljajo. In če ni potrebno razmišljati o kaki učni snovi oz. izvedbi, razmišljaš o starših, ki vedo vedno več od učiteljev.
In dokler bo toliko takih javnoblagorskih učiteljev, se bo o učiteljih tako nespoštljivo govorilo in pisalo. In vsi si bodo vse dovolili!

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar *mama 16 Sep 2005 23:16

Prebrala sem vse !

1. Pedagoški delavci ste zelo cehovski. Toda tudi med vami so odlični in zelo slabi. Večina je verjetno povprečna.

2. Med osnovno šolo in srednjo šolo je velika razlika. Delo bi zelo težko primerjala. Pa vseeno ! Osnovnošolsko izobraževanje se nekako izgublja v vseh teh novitetah. Ne obvladajo jih učitelji, ne učenci, ne starši. Marko, kaj meniš ? Jaz imam občutek, da učenci obvladajo bistveno manj uporabnih znanj, vse znanje je nekako kampanjsko - za 1X uporabo. V srednji šoli imajo profesorji nekako bolj jasno vizijo.

3. Starši nismo več neuki kmetje, ki ne znamo brati in pisati. Časi prigod Josipa Jurčiča so zgodovina. V vsakem razredu je že skoraj 1/3 otrok katerih starši imamo enako ali višjo izobrazbo kot učitelj. Nismo pedagogi vendar naše znanje marsikje parira znanju učiteljev. O tem kdo se vpisuje na Pedagoško fakulteto raje ne bi pisala, sami učitelji so napisali dovolj. URL nam je dostopen tako kot vam, torej smo o vseh novih zakonih te države obveščeni hkrati z učitelji.

4. Tudi starši smo dobri in slabi, največ je povprečnih. Večina nas otroke vzgaja po svojih najboljših močeh in v želji, da jim uspe v življenju.

Med nami ( starši in učitelji) mora priti do partnerskega odnosa, saj imamo menda ja isti cilj; omogočiti otrokom uspešno samostojno življenje.

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar Tadesa 17 Sep 2005 08:59

Spoštovana Mimaš,
preveč posplošujete kakšni smo starši, jaz nisem nikoli rekla, da ste vsi učitelji isti, saj poznam nekaj dobrih učiteljev. Tudi Marku in @ilki sem iskreno čestitala! Kapo dol pred njimi! Napisala sem celo, da si na poti svojega otroka želim takih učiteljev, da pa je žal, na naši šoli premalo takšnih dobrih in so tudi takšni, ki od dobrih zelo odstopajo. Ne morete trditi, da jih ni, če jih ne poznate. Čeprav je zavidanje zelo grda lastnost, lahko priznam, da zavidam otrokom, ki jih učijo učitelji z veliko črko. Če bi bili vsi učitelji takšni, mojega pisanja ne bi brali na tem forumu.

Brez skrbi, dobro vem, kaj je bilo jabolko spora med nama. Ni bilo tako nedolžno. Tedaj sem ji oprostila, pozabila pa ne bom nikoli! In s svojimi dejanji je pokazala, da se ni spremenila.

Če bi dobro prebrali kaj sem pisala o sebi in svojem otroku, bi morda le videli kakšna mama sem. Sem mama, ki ji ni vseeno! Moj otrok se zelo dobro uči, ima delovne navade, je vesten, poslušen, samokritičen in predvsem pošten. Ne zna pa riniti v ospredje, se ne vsiljuje in ne išče ovinkov do lažje poti. Tako sem ga pač vzgajala! Ne samo, da mi gredo "ritolizniki" in komolčarji na živce, jaz tega, kot lastnost pri ljudeh, sploh ne prenesem. Ne zahtevam od otroka nemogoče in ga ne silim k stvarem za katere vem, da jih ne zmore. Ko je vsa Slovenija govorila, da so otroci preobremenjeni (s tem so se strinjali tudi učitelji, seveda ne vsi) in je prišlo do spremembe, da lahko otrok izbere samo dva izbirna predmeta, sem bila edina mama (v razredu je 27 otork), ki je otroku dovolila, da se odloči samo za dva predmeta. Moj otrok ni talent ne za telovadbo, ne za glasbo in ne za likovno področje, zato je že prvo leto izbral tri predmete pri katerih je potrebno precej več delati tudi doma. Opazila sem, da je preobremenjen in zato sem njegovo željo naslednje leto ,brez vsakršnega ugovarjanja sprejela, kot dobro odločitev. Ne forsiram ga, kot nekateri, da mora hoditi na vsa možna tekmovanja, da bi pridobil kakšno priznanje, ki bi mu pri sprejemu v gimnazijo še kako koristilo. Izbere sam, največ dva na leto, se pri tem resnično potrudi in rezultati so lepi. Zame je tudi srebrno ali bronasto priznanje čudovito! Četudi priznanj ne bi dobil, se ne bi jezila, ker vem, da se potrudi kolikor je v njegovi moči in samo to je tisto kar od njega pričakujem. Vsekakor pa otroka poslušam in slišim kar mi pripoveduje: o šoli, sošolcih, učiteljih itd.

Nisem najboljša mama, imam napake, ki se jih zavedam in jih priznam, se pa trudim po svojih najboljših močeh. Ko pišem o kaosu v razredu (poudarjam, da gre za divjanje učencev po razredu, metanju predmetov in kričanju učiteljice, ki učence nikakor ne more umiriti) vam hočem povedati tudi to, da ima tudi moj otrok pravico do miru v razredu, da bo lahko poslušal in slišal, ter tudi pri predmetu za katerega nima talenta nekaj odnesel. Ali mislite, da te pravice nima, ker je priden in dober učenec? Slišala sem tudi že: "Kaj se ti "buniš"? S tvojim tako ni težav!"
O, pa so, samo drugačne so!

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar Tadesa 17 Sep 2005 09:21

Selena, ne na vseh možnih forumih in lepo prosim, ne posplošujte, kajti tudi jaz tega nisem počela. Sami ste zatrdili, da ste prebrali večino...torej ne vsega in tako tudi vi težko sodite o tem. Ne razumite me narobe, z navedenim nočem biti žaljiva.
Če sami spadate med učitelje, ki so dobri in živijo za svoj poklic, vam lahko samo čestitam! Žal, vsi niso takšni! Ljudje smo takšni in drugačni: slabi in dobri, nič drugače ni pri učiteljih! Kot mati, ki je do svojega otroka včasih preveč zaščitniška, vam lahko zatrdim, da si želim, da bi v otrokovo bližino prišli samo dobri. Toliko bolj velja to za učitelje, ki vplivajo na otrokovo vzgojo in razvoj. Če ste mati, boste morda to razumeli.
Lep pozdrav!

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar ajšika 17 Sep 2005 13:25

Spoštovana mama!

Kdo pa se vpisuje na pedagoške fakultete???

Kar pomnim, me je privlačila matematika. Sicer sem bila kot osnovno in srednješolka uspešna na skoraj vseh področjih, pa vendar sem se odločila nič hudega sluteč za pedagoško izobraževanje matematike. Na takratnem informativnem dnevu sem bila sama s predstojnikom oddelka, kasneje se je prikradla v predavalnico še ena oseba, ki se je pač odločevala za izbiro tretjega mesta študija, če ne bi bila sprejeta na prvih dveh!!!
Skozi leta študija se učiš vse sorte, na koncu ugotoviš, da je 90% tega znanja neuporabljenega pri poučevanju v osnovnih šolah. Nič hudega, pač izpopolnjuješ sebe in svoje znanje. Ne glede na izvrstne matematike, za katere trdim, da so najpreprostejši ljudje iz vrst doktorjev itd., ki še vedno vidijo bistvo, je študij pedagoških smeri v celoti narobe zastavljen. Moja praksa je obsegala vsega 20 učnih ur v dveh letih, ki so največkrat tako ali tako idealne (učencem si vedno zanimiv, ker si pač nov, na eno uro se pripravljaš skoraj cel teden, iščeš, brskaš, sprašuješ, da bo ja vse najboljše). Zato ne bi govorila, kakšno je bilo moje konkretno soočenje s "tapravim" pedagoškim delom, ko so me zasuli z raznoraznimi birokratskimi zadevami in ko sem ugotovila, da je treba 6 različnih učnih ur naslednjega dne pripravit IZKLJUČNO danes, da je treba izpeljati dodatni pouk za vedoželjne glave, da je treba biti pripravljen na govorilne ure, da je dobro udeležiti se študijskega krožka in da sploh ni veliko časa za stvari, ki so ti bile včasih tako pomembne ali pa si preprosto preutrujen. Ne rečem, da je vedno tako in da ti vedno zmanjka energije, vendar je tako vsaj tričetrtine šolskih dni.

Hočem povedat to....

Če bi vse to in to, koliko je cenjen ta poklic, kaj vse zahteva od tebe, v kaj vse se vtikujejo starši in otroci, kakšne so plače, glede na tvoje delo in še vse kaj drugega, kar se pač danes (ker se dobro počutim :) ) ne spomnim, povezala, ne bi šla nikoli v to smer in bi si zagotovo izbrala, kak drug poklic. In verjemite, da sem skozi svoja študentska leta preizkusila ogromno različnih delovnih mest in imela vpogled v marsikatero firmo, podjetje itd., tako da niti slučajno ne podcenjujem nobenega dela.
In v vsem tem se skriva odgovor, kakšna je večina učiteljev, kdo zasede mesta na pedagoških fakultetah itd.

Jaz tu ostajam, ker so me vedno privlačili problemi in izboljšave. Bojim pa se, kam vse to gre, če ima pa že vsak kontrolo nad tvojim mnenjem, vsako zapisano črko in ti nonstop narekuje, kaj lahko in kaj ne in če narediš eno stvar, ki gre malo mimo zakona, pa imaš nad glavo šolskega inšpektorja... Prosim vas, v tem poklicu se ne da skrivati in se ne da biti preveč izviren v kršenju zakonov in če pomislim na to, kaj se dogaja v raznih gospodarskih družbah z zakoni, mi gre na bruhanje!!!

Imam pa še vedno rada brihtne pegaste kuštravčke, ki mi vedno znova pokažejo preprostost in lepoto življenja. Pa čeprav so tihi in čeprav naša energija ni najbolj stapljajoča. In čeprav jih v vsaki generaciji srečaš le za vzorec...

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar mimaŠ 17 Sep 2005 17:52

Tadesa,

prav nič ne posplošujem. Tako kot ti ne. Jaz vidim stvari pač iz druge perspektive. Le da jaz sem tudi starš, ti pa nisi tudi učiteljica. In moja otroka sta po sposobnosti in pridnosti prav toliko različna, da lahko mirno trdim, da sem se srečala z veliko tipi tudi doma, le s prestopništvom ne.

Me pa zanima, zakaj misliš, da si morala zgodbo svojega sina še enkrat napisati? Tudi jaz sem namreč prebrala vse. In zame je ponavljanje dejstev žaljivo. Ker s ponavljanjem ne bodo ničesar pridobila na verodostojnosti (pa ne misliti, da ti hočem obesiti neverodostojnost, samo pojasnila bi rada, zakaj tako mislim), v meni pa zbudijo občutek, da sogovornik podcenjuje kvaliteto mojega branja.

*mama,

Se strinjam, učitelji smo zelo cehovski. V tem se prav nič ne razlikujemo od drugih poklicev. Pa tako je tudi prav. Takih, ki iščejo dlako v jajcu, je itak vedno preveč.

Mislim, da se tudi razlika med osnovnošolskim in srednješolskim poučevanjem manjša. Najbolj trdovratno vztrajajo še vedno v elitnih gimnazijah, kjer ni treba ničesar spremeniti, saj so si dijaki drug drugemu konkurenti in se tako tudi obnašajo. Zato dodatne motivacije skoraj niso potrebne. Je pa zelo drugače v ostalih srednjih in še bolj poklicnih šolah. Tam mora učitelj uporabiti vse svoje sposobnosti, da jih pripravi do minimalnega dela.

Tudi če starši niste več neuki kmetje (mimogrede, v naši vasi ni kmeta, ki bi imel manj kot višjo, večina jih ima visoko agronomsko, ali veterinarsko šolo, ena kmetica celo magisterij), nimate pravice posegati v pouk in ocenjevanje ali razpravljati o kvaliteti pouka. Kar vam povedo otroci, je povsem brezpredmetno. Tudi jaz, čeprav bi imela visokošolsko izobrazbo (imam le višjo), bi za pravni nasvet prosila pravnika, po frizuro grem k frizerki, na masažo k fizioterapevtu, če potrebujem načrt za hišo, pa grem k arhitektu. In to je to.
Kaki študentje se vpisujejo na pedagoško? Taki, kot si jih zaslužite, čisto preprosto. In ti, ki gredo, so še bolj neumni, kot si starši mislijo, da so. Ker za toliko vloženega trduda, psihičnega in fizičnega, večinoma dobivamo nazaj - kritike, VEČINOMA neupravičene. Res je, da učiš nekaj v osnovni šoli, skoraj ne potrebuješ več strokovnega znanja, kot ti ga je dala OŠ. Potrebuješ pa ogromno pedagoškega znanja. Razen, če si nadpoprečno nadarjen. Meni je pomembnejše, da ima učitelj/ica mojega otroka rad/a kot pa to, kako gre na živce neki mami, ker je pač lepša od nje (ja, tudi to sem doživela, v razredu svojega otroka, mame so bile ljubosumne na učiteljico, ker je bila lepa, miss neke lokalne noči, in prijazna, da so jo imeli otroci raje kot svojo lastno mamo).

Tudi to je res, da smo starši zelo različni. Ni pa res, da vsi delajo vse po svojih najboljših močeh. Priti v šolo debatirati o načinu pouka in ocenjevanju je najenostavnejše. Ampak o tem starši nimamo kaj presojati. Mi moramo poskrbeti, da otrok opravi svoje obveznosti. In če se vrnem k zgodbi od zadnjič, po treh mesecih ni naloge dajal v pregled nihče več. Čeprav so bili starši obveščeni. Čeprav ocene niso bile bleščeče. In kljub temu je 5 učencev od 27 imelo odlično, 11 pa prav dobro. Jasno, da za kampanjsko učenje in upam, da jih v srednji šoli ne vprašajo več, kdo pa te je učil matematiko, ker me je zadnje generacije resnično sram. Skupaj s starši so tako do popolnosti naštudirali pravilnik, da sem kratkomalo vrgla puško v koruzo. In me niti najmanj ne zanima, kako uspevajo v srednji šoli. In krivi niso otroci, da se je to zgodilo, krivi so starši. Kajti otroci so povedali, da takega učitelja še niso imeli (dobili so me v 7r/8). Kajne, da se nekaj ne ujema?

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar Selena 17 Sep 2005 20:32

Tadesa, prav zagotovo ne spadam med učitelje, ki živijo za svoj poklic, jaz živim zase in kvečjemu za svojo družino, kar pa ne pomeni, da sem zaradi tega slab učitelj.
A vi živite za vašo službo?

Sicer pa se je moj komentar nanašal le na vaš stavek o tem, da nihče ne bi počel nečesa, česar mu ni potrebno - torej tudi učitelji zagotovo ne ocenjujejo domačih nalog.
Sporočila sem samo, da veliko učiteljev počne še veliko drugih stvari, ki jim jih ne bi bilo treba početi.

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar Hrcek 18 Sep 2005 08:55

Selena, popolnoma se strinjam. Menim, da je lahko dober učitelj le človek, ki zna postaviti meje in si preprosto ne dovoli, da bi postal suženj lastnega poklica. Poznam namreč nekaj ljudi, ki živijo samo za svoje delo in so kar naprej nezadovoljni in neizpolnjeni, ter (za moje pojme) slabi učitelji, saj to nezadovoljstvo prinesejo tudi v razred.

Najboljša učiteljica, kar sem jih kdaj imela, niti slučajno ni živela samo za službo. Imela je veliko konjičkov, polno življenje in veste, zakaj je bila dobra? Ker je svoje delo opravljala odgovorno in pošteno? Seveda, predvsem pa zato, ker smo otroci dobro čutili, da je zadovoljna s sabo in svojim življenjem in nas je to pritegnilo in nam priljubilo tudi njen predmet (šlo pa je za kemijo - torej za predmet, ki učencem običajno ni najljubši).

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar Selena 18 Sep 2005 21:17

Hrcek, vem za učiteljco, ki "živi za svoje delo", in je pol noči slikala plakat s cvetočo češnjo namesto da bi otroke odpeljala v okolico šole, kjer cveti kar nekaj češenj, in eno, ki namesto da bi z otroki ustvarjala oz. se z njimi ukvarjala, riše figurice, ki jih potem da "pridnim" otrokom.
Obe sta znani kot učiteljci, ki živita samo za službo.

... če je to dober učitelj, ...

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar *mama 18 Sep 2005 21:40

mimaŠ ! Tudi v naši vasi imajo kmetje bistveno višjo izobrazbo, kot so jo imeli, ko je Marija Terezija v vas poslala prvega učitelja. Takrat so v vasi živeli samo kmetje, zato sem uporabila prispodobo "neuki kmetje". V tistih časih so izobraženci živeli na Dunaju, peščica v Ljubljani. Tista o pravnikih, arhitektih in frizerjih je pa dobra. Pokaže tvoj način razmišljanja. Trdiš, da se čez pravnika, frizerja, arhitekta ne bi pritožila, če bi delo opravil slabo ! Opomnila bi te še na to, da dotične strokovnjake lahko izbiraš - učitelja ne moreš.

Izliv mimeŠ na temo kdo in zakaj se vpisuje na pedagoško fakulteto je tako razumljiv, da je vsak komentar odveč. Če k temu dodam še Seleno, ki v službo hodi zaradi denarja (živi samo zase in morda za svojo družino) in ajšiko (rada ima matematiko, 90% snovi s fakultete je neuporabne) sem prav vesela, da je v našem šolstvu tako kot je - lahko bi bilo še bistveno slabše. Očitno, so Markoti, @ilke itd. tista boljša polovica, ki nam staršem ulivajo upanje, da se bo šolanje naših otrok izteklo dobro.

No, pa sem pri začetku ! Cehovstvo v šolstvu. Kako lahko neka stroka tolerira izjave svojih članov, ki mečejo slabo luč na delo vseh ? Kako lahko dober in predan učitelj mirno posluša izjave mimeŠ (na osnovni šoli učitelj ne potrebuje strokovnega znanja, izjave otrok so brezpredmetne...) in njej podobnih ?

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar markoš 19 Sep 2005 01:21

Spoštovana *mama.

1. Najprej poglejva tole domnevno šolsko cehovstvo. Po tolikih letih učitelji nimamo prosvetne zbornice, četudi nas je 50.000. Imajo jo odvetniki, kmetje, zdravniki, obrtniki, šoferji...
Kje se torej sliši beseda učiteljev? Kdo zastopa stroko in kdo je lahko sploh sogovornik oblastnikom?
Verjetno sem na to že odgovoril, pa bom še enkrat. To ne morejo biti ravnatelji, s svojo individualno pogodbo z ministrom, s svojo ponižno- birokratsko držo. Še manj je to brezzobi SVIZ, ki manipulacije v izobraževanju prodaja za nekaj ugodnosti pri oblastnikih. Bolj kot stroka, ga zanimajo imenovanja ravnateljev. Za replike, kot je bila moja, se pa bivšemu učitelju Štruklju sladko kreše. ( http://www.sviz.si/?page=si/forum/tema&tema=5666) Še več, ustanavljanje zbornice SVIZ celo politizira in ovira.
Taktika je stara, kot je stara politika. Metoda deli in vladaj, ki jo je Gaber, priznam briljantno, obvladoval s plačnimi predalčki, z "všečnimi projekti, devetletke", ki so enako pridno polnili mošnjičke klimatiziranih šol in zadovoljevali ambicije staršev in še s čim. Tudi novi minister se hitro uči...
Posledica vsega tega je, *mama, da danes učitelji težje kot kdajkoli razmišljamo v isto smer. Malo je verjetno, da se bo politika uprla skušnjavi manipulacije z "našim cehom". Zbornice ni in je ne bo, vanjo ne verjamem več... ker bi si vsaka stranka želela svojo. (in dejansko jih je v ustanavljanju več...) V tej točki, vidite, padejo z učiteljem vred vse silne reforme. Od zasnove do načrtovanja učiteljev nihče nič ne vpraša. Evalvacije so zlorabljene in selektivno izbrane, argument moči je zakril vso moč argumentov.
In, ko smo že pri matematiki. Posploševanja so hude zadeve. Razumem Ajšiko, zelo dobro jo razmem, mogoče z neke drugačne perspektive. Želela je dobiti več znanja, več "strokovne opreme" za delo v razredu. Pa se je morala podrediti podpovprečnim standardom te države. Ob katerih smo bili cel čas tiho. In smo še naprej vsi tiho, zaradi ljubega kruhka. In zaradi nikakršne pripadnosti.


2. O dobrih učiteljih, o stereotipih, o kategoričnih sodbah...V nič ne verjamem. Tudi, če sam gorim za "svojo matematiko", moram znati goreti na mlad način. Nisem nezadovoljen (kakorkoli že naglasite :)), imam pa tudi svoje strahove in težave. Le, da ostanejo pred vrati moje učilnice. In četudi živim za to našo učilno zidano, se z dolžnim spoštovanjem, požvižgam na daljinske teorije MON -forumašev. Mi pa ogromno (ali pa vse, ko smo že pri tem), pomeni preprost ročno izdelan "cvek" za naj-prfoksa ali pa ugotovitve mojih dijakov na gimnazijskem forumu, da bi prof. Marko delal tudi zastonj. Da imajo srečo z menoj in predvsem jaz z njimi.

3. Zaupanje med starši in učitelji je potreben pogoj za dobro šolo. Le da se partnerstva ne uveljavlja s pritožbami, celo s tožbami, s katerimi, tudi na tem Forumu mahate nekateri starši (npr. Nataša...). Tudi na drugih področjih je pred to skrajno možnostjo vsaj še pogovor..Smo nanj, dragi moji Slovenceljni, res pozabili? Smo res le še narod živčnih pravdarjev?
Finci, Danci, Skandinavci nasprotno verjamejo v svoje šole. Učiteljem v prvi vrsti zaupajo. Ne glede na izobrazbo, se v stroko ne mešajo. Svoje delo opravijo doma, ker je družina samoumevna vrednota. Od tod, do medsebojnega spoštovanja ni več daleč. Ko grejo v šolo, gredo k prijateljem, s frustracijami opravijo doma.

4. O znanju osnovnošolcev, spoštovana *mama, se v naši državi ne govori kaj dosti. Se pa dosti naklada o samopodobi, o preobremenjenosti, o vase zagledanih samopostrežnih pravicah. Tudi starši so, denimo, hitro dojemljivi za špekulacije politikov ob ukinjanju ekstercev, hkrati pa jih sofinanciranje (beri: stradanje) državnih tekmovanj ne zanima. Pa je prav tu, pod masko urejenosti, moč razbrati pravo diskriminacijo otrok.

Edini v Evropi smo, ki smo zakonsko prepovedali spremljanje (in primerjanje) uspeha učencev v nadaljnem šolanju. Vendar srednješolski učitelji dobro občutimo (če to še smemo) novo (ne)kulturo doseganja vzgojnih in spoznavnih ciljev. S tem, da otroci sicer čedalje rajši prihajajo v šolo, a jim tako uspeh, kot znanje čedalje manj pomeni. Znanje pač ni več vrednota sama po sebi, zato iz naših šol - izginja.
Uradno smo pred prenovo gimnazij, potiho pa jo že dolgo doživljamo. Bojim se, da bo "dijakocentrična" šola prihodnosti še bolj prihajala navzkriž z odgovornostjo dijaka, z avtonomijo (in ugledom) učitelja, tudi z vizijo..

5. Spoštujem malega človeka, zdravo kmečko pamet, ki je na našem koncu še ni zmanjkalo. V malem mestu še živi spoštovanje, ki veje iz 50 let starih opravičil: "Našega zaradi žetve danes ne bo v šolo. Mu pa več naloge dajte, bo vse doma naredil. S spoštovanjem ...."
Ja, spet imam srečo..
Ko čutim, koliko preprostim ljudem pomeni razmajana šola, se jim skušam približati s karizmo, ne z neko predpostavljeno močjo. Ne delam razlik in nič manj ne zahtevam od soljudi.
Pozdrav
od Marka

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar *mama 19 Sep 2005 08:42

Bravo Marko !

Kje učite ? Prav z veseljem pošljem hči v uk k vam.

Tale tema o neobstoju zbornice je zanimiva. Nekaj znanj imam s politologije, več iz sociologije. Verjetno imate prav. Država vas (šolnike) in nas ( učence, starše) bistveno laže kontrolira in nam vsiljuje svoje videnje izobraževanja, če nimate zbornice.

No, pa sem se prebila do bistva. Pošteno povem, da me je vsa leta udinjanja v različnih svetih staršev motilo ravno to. Nikakor mi ni šlo v glavo kako je možno, da šolniki nimate nekih jasnih splošnih norm, vrednot, ciljev. Posledično prihaja do tega, da se ob dobro namerni pripombi skupina takoj postavi v obrambno pozo (pripombo razume kot napad), na drugi strani seveda na to borbeno obrambno takoj reagiramo starši na enak netoleranten in prepotenten način. Si bil kdaj prisoten na kakšnem neformalnem srečanju besnih staršev ? Verjemi mi, da nivo agresivnosti presega tudi minimalne kriterije komunikacije. Že vejo šolniki in starši zakaj me vsa leta izbirajo v svet staršev ! Mojo terapevtsko uro v službi ocenjuje ZZZS na 8-15. 000 sit, skupinska terapija je še dražja. Ha,ha, ha !!

Korist od konfuznega stanja ima samo oblast - država. Pa še ta je tako zaplankana, da podpira neko vizijo dela samo dokler je na oblasti, ko pade se mora vizija obrniti vsaj za 50% sicer ni politično primerna.

Ej, Marko ! Imaš kako idejo kako izboljšati situacijo ?

Nakladam ! Temo smo začeli z ocenjevanjem zvezkov, jaz pa sejem o politiki, psihologiji in celo psihiatriji.

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar markoš 19 Sep 2005 11:35

Spoštovana *mama,

razmišljate pač na nam Slovencem tako lasten način. Med napadalno in obrambno pozo ne spustimo ničesar. Nobenega prostora, nobenega konsenza, nobenega pogovora...
Naša šola dela prav na tem, na odnosni ravni. Na tem, na pogovoru in na medsebojnem spoštovanju gradimo našo kulturo. Ne gre za stanje, ne gre za parole, ki jih nekatere šole proglasijo za vizije...Preprosto gre za proces, edini gradnik v njem je pa človek. Človek, ki ga tranzicija načenja in spreminja.
Problemov ne vidimo črno-belo in se (razen v evidentnih primerih) ne skrivamo za obrambnimi okopi. Verjamem, da je v taki "postavitvi", kot jo opisujete mnogo agresije, mnogo poražencev, le zmagovalcev je bolj malo. Seveda se ne bom pustil ujeti v čredna razmišljanja, preprosto z mojimi dijaki "živimo" za argumentirano kritičnost, ki omogoča osebnostno rast.

Iz napisanega me ni potrebno postavljati na to ali ono stran. So že poskušali celo oblastiki, pa sem vedno izbral najboljše..družbo mojih dijakov. V mnogočem se strinjam tudi z MimoŠ, predvsem z boju za vrnitev in spoštovanje starih vrednot v naših šolah. Ampak to je vse, nobeno siceršnje cehovstvo, ne strah pred komurkoli naju ne povezuje.

Še o vrednotah...Trdno sem prepričan, da šola ne more delovati izven družbenega konteksta. Gre za krizo vrednot, norm in ciljev v naši šoli (kot sistemu), s tem se več kot strinjam. Ampak, mar ni tako tudi v družbi, ki meri posameznika le še po "meri mošnjička", po urni postavki, če hočete?

Ne bo pa držalo, da je učitelj nezamenljiv. Danes pač starši soločajo "marketinški" pristop šole. In učitelji to šolo "moramo prodajati" - z nižanjem kriterijev, z dodatnimi statusi, ugodnostmi, nekritičnostjo. Marsikatera učiteljica "pade po stopnicah" in marsikateri ravnatelj "prijateljsko pomaga zaključiti oceno v sodelovanju s staršem".
Komercializacija torej, ki znanje iz naših šol odriva in za katero so krive tudi nepremišljene zaposlitve učiteljev v preteklosti. Učiteljev, ki jim je danes v imenu boljšega vpisa prepovedano razmišljati s svojo glavo. Kresnici, denimo, sem sicer svetoval samospoštovanje in avtonomno odločanje. A kaj, ko vem, da za kaj takega učitelji mnogokje nimajo možnosti - niti tistega, kar jim je zakonsko dano.

Brez tovrstnega partnerstva staršev, ki imajo moč stvari spremeniti iz drugega konca, (saj so v nasprotju z nami uporabniki šolskih storitev), se bosta vzgoja in izobraževanje izgubila v komercialni megli.

Besni starši? Sem jih videl in doživel, v primeru, ki sem ga že opisal. Ko so bile karte položene na mizo, so enoglasno skoraj linčali pobesnelega starša, ne nas ali ravnatelja, na katerega so konstrukti leteli. In taisti ravnatelj, ga je pred starši tudi rešil. To, vidite, je kvaliteta naše odprte šole. Sveta staršev ni mogoče ukalupiti, na kar sem najbolj ponosen. Znajo razmišljati s svojo in ne s sposojeno glavo, četudi so včasih stališča trda do nas. So pa skupna, premišljena in pripravljena na konsenz.

O idejah sem pisal že veliko, tudi javno. Absolutno prepoved mamil na OŠ in srednjih šolah (ali pa uvrstitev žaljenja učitelja med težje kršitve šolskega reda), denimo, sem uveljavil šele z nastopom na slavističnem kongresu (Bled, 2003). Ko se ob skupnem revoltu slavistov oblast ni več mogla mašiti ušes. Odgovorni si seveda na Bled niso upali, še manj pa mimo naših skupnih argumentov. Ker bi sicer s svojimi za lase privlečenimi "pravicami" javno poteptali vrednote, ki jih tako promovirajo v volilnih programih. Doslej se je to zgodilo vsega enkrat. Žal.

Pozdrav
od Marka

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar Jaz 6 Okt 2005 12:27

Ok, nisem brala vsega, me je pa razjezilo že tisto na začetku - zakaj za vraga dopuščate takšno ravnanje učiteljev?!?! Prijavite učitelja, pa bo. Prijava je menda lahko tudi anonimna, če se bojite izpostavljati. Pa saj ne pravim, da se človek vrže v to za vsako figo, kar je preveče, je pa preveč. Odnos do predmeta?! Prosim vas lepo. Če otrok zna, se mu da 5, če ne zna, dobi 1, pa če ima sliko Einsteina v zvezku ali ne. Ali Amadeusa. Prav vseeno je. Drugo je, če ima otrok kakšne težave, tremo, vročino ipd. Če je učencu vseeno za nek predmet, če nima ničesar v zvezku, če ne rešuje domačih nalog, VSEENO dobi 5, če pri preverjanju znanja ZNA ODGOVORE. Če pa je prelen, da bi se naučil, pa šus in amen. ZATO to na ministrstvu poudarjajo. Odnos otrok do predmeta, učitelja in sošolcev pa se rešuje na drugačen način, ne z oceno. Ker pa se to v našem šolstvu ne da, učitelji posegajo po ocenah. TU bi bilo treba zaropotati, ne pri osebnih beležkah. Če učenec moti pouk - izključitev iz šole za dan, dva, če pljune učiteljico, k sodniku za prekrške in denarna kazen. Pa bo mir.
Uf, me razjezi tako ... LP!

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar Miki the Cat 1 Jan 2011 19:34

Lep pozdrav vsem skupaj!
Rada bi le pokomentirala nekaj izmed mnogih neumnosti, ki sem jih prebrala tukaj. Sem mlada učiteljica, učim prvo leto, morda res neizkušena pa vendar mi nekaj zdrave kmečke pameti pravi, da moram opomniti na nekaj stvari.

1. Starši danes slepo verjamete svojim otrokom, ker oni pa se ja ne bodo poskušali izviti iz kakšne neumnosti, ki so jo naredili v šoli... ko sem jaz obiskovala OŠ so mi starši vedno, ko sem se pritožila čez učitelje rekli dve stvari - prvič ali sem povsem prepričana, da nisem tudi sama kaj naredila narobe in drugič, kar navadi se tudi na krivice, v življenju jih bo polno in prej ko se utrdiš boljše bo (IN PRAV STA IMELA, JIH JE BILO V GIMNAZIJI ŠE VEČ, DA NE OMENJAM FILOFAKSA...ne gremo vsi na pedagoško fakulteto - a ne visokoizobražena mami, ki me lahko nauči 1st conditional, passive voice itd.)

2. Komentar o tem, da so učiteljem razne prezentacije, seminarske le potuha - RES JE FULL JIH BOM RABLA, TO KAR SO NAPISALI MOJI UČENCI JE NARAVNOST BRILJANTNO :( - še nikoli nisem bolj uživala kot te praznike, ko sem popravljala seminarske o raznih Britney Spears pa David Guetta, ki jih učenci še copy paste niso sposobni (LENOBA) naredit brez napak pa brez pomoči visokoizobraženih staršev. Bom ziher na faks kaj nesla za magisterij - HVALA MARKO IN STARŠI!

3. Dragi zaskrbljeni starši, glede na sodobno družbo (polovica staršev mojih otrok je že itak ločenih, pa otroke razvaja z dragimi darili, ker drugače ne vedo ali pa nimajo časa) za katero vsi vemo kam drvi... vam pa predlagam naslednje... namesto da čas tratite na raznih forumih, kjer nenehno tolčete čez učitelje, raje ta čas namenite svojim otrokom, pogovarjajte se o ljubezni, spoštovanju, dobroti, nesebičnosti in pomoči tistim, ki jo potrebujejo - kajti to je tisto kar danes otroci ne znajo in ne zmorejo!!!!!!!!!!!!!!

Mene so starši, kljub prezaposlenosti, učili dobrote, pomaganja, sočustvovanja in prijaznosti... morda sem se ravno zato odločila postati učiteljica in to prenesti na svoje učence (četudi bi lahko izbirala med veliko bolj prijetnimi poklici, kjer mi učenci ne bi grozili z odvetniki, starši, tožbami itd., ker sem jim zaplenila listek na katerega so sošolki napisali, da ji bodo kito v usta zarinli- to je danes OŠ in besedni zaklad današnjih otrok - to da pred svojimi otroki govorite kakšni bedaki smo in kakšno krivico jim delamo, svojim otrokom le škodite... MALCE SE ZAMISLITE - A SE BOSTE VEČNO PREPIRALI ZANJE ALI JIH BOSTE NAUČILI, KDAJ SE MORAJO POSTAVITI ZASE IN KDAJ PRIZNATI SVOJE NAPAKE???????????)


Pa brez zamer, sem le napisala to kar vidim in s čim se ukvarjam vsak dan... sedaj pa se grem posvetit svoji družini in več ne mislim tratit časa za forume, ampak vi že veste kaj v življenju je najpomembnejše!

UŽIVAJTE!

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar palačinkazmarmelado 5 Jan 2011 17:13

Tudi jaz učim v šoli, trenutno bolj zato, ker je to še edina služba, kjer sigurno dobiš plačo... Delo mi je sicer všeč, je pa vedno težavnejše... Krivda ni čisto na strani staršev, cel sistem v državi je sesut, nobenega reda več ni... Tako ytarši nimajo več časa za otroke, otroci so raztreseni, nesamostojni, nič se ne učijo, nič ne znajo naredit... z izjemami... Posledično pride dostikrat do nesoglasij s šolo, učitelji - učitelji smo tudi preobremenjeni. Cele dneve delamo samo za šolo, kar večina ne verjame, res je pa dosti služb, ki so veliko na slabšem. Npr. ne dobijo plač.

Kar se tiče seminarskih - jaz se jih izogibam, sploh, da so narejene na računalnik, ker jih samo sprintajo in poberejo z interneta. Kar se sicer pri tej starosti, ki jih imam jaz, takoj vidi, je pa to vseeno težko dokazat in še težje ocenit. Zato jaz zahtevam, da napišejo na roke, se vsaj vidi, da naredijo sami (še to nekaterim starejše sestre, bratje naredijo).

Objektivno ocenit tako stvar je pa zelo težko. Lahko se najde kakšen starš, ki se pritoži - pa pač poskušaš pojasnit stačišče, lahko da se kdaj res zelo zmotiš, pa pač priznaš...

Kar se tiče inšpekcije in pravnikov se je pa jaz ne bojim. Da bi te odpustili skoraj ni možnosti, popoln bit je skoraj nemogoče, aroganca nekaterih staršev me ne gane... Niti nimam nekih slabih izkušenj, mogoče edino včasih, ko se kdo vtika v tvoje strokovno delo, pa vidiš da nima prav, z zakoni pa ga ne moreš prisilit in prepričat, da imaš prav, ker so pomanjkljivi, nas pa ne ščitijo dovolj, da bi lahko vedno ravnali strokovno in se hitro zgodi, da se znajdeš pod nadzorom inšpekcije.

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar Kampanjsko učenje 11 Jan 2018 09:10

Pa od kod vam, da ima kampanjsko učenje katastrofalne posledice? In zakaj za vraga morajo učenci vsak teden vse leto sproti delati vse predmete???

Sem študirala in zelo uspešno zaključila študij na faksu. S kampanjskim učenjem! Enkrat en predmet, drugič drug predmet, kot so bili izpiti po vrsti!!! Sproti samo vaje, ki jih je mogoče bilo treba narediti, vse ostalo pa - kampanjsko!
In - v svojem poklicu na podlagi končanega študija sem uspešna. Tole kampanjsko me vedno vrže iz tira, ker je to celo OŠ in SŠ problem, na faksu pa končno dopustno!!!

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Na vrh