aronija
ČRNOPLODNA ARONIJA
Piše: Peter Gliha
To je listopadna grmovnica (redkeje manjše drevo), ki jo uvrščamo v skupino jagodičevja. Izvira iz Severne Amerike, kot sadna rastlina pa je najbolj razširjena v deželah bivše Sovjetske zveze.
Črnoplodno aronijo (Aronia melanocarpa) odlikujejo predvsem rastna odpornost in naravna zdravilnost. Zelo dobro prenaša zimski mraz in uide škodljivim poznopomladanskim ohladitvam; uspeva tudi v manj rodovitnih tleh in prenaša sušo, škropljenje zoper bolezni in škodljivce pa zlahka odpade.
Zraste 1-2 m (največ do 3 m) visoko in manj v širino ter je bujne rasti. Pogosto požene koreninske izrastke s katerimi jo lahko tudi razmnožujemo.
Odganjati začne pozno spomladi, maja pa zacveti. Beli cvetovi so združeni v socvetja in jih oprašujejo čebele in veter.
Drobne, sprva rdeče jagode v soplodjih dozorijo v avgustu, ko postanejo črne. So sladke, a trpkega okusa. Dozorevajo hkrati in se ne osipajo.
Okrasnega pomena je belo spomladansko cvetje, še bolj pa rdeče obarvano listje v jeseni. Tako ni nujne potrebe, da bi jo sadili v sadni vrt, temveč jo kot samostojno rastlino (soliter) priključimo okrasnim grmovnicam in drevju, podobno kot vključimo v vrt npr. šmarne hrušice (Amelanchier sp.).
Rez ni nujna, izvedemo jo redko, na nekaj let, ko izrežemo najboj ostarele poganjke. Aronijo lahko vzgojimo tudi v manjše drevo, jerebikine velikosti.
Za zanimivost še to: aronija je kot rožnica v bližnjem sorodu s hruško, nešpljo, jerebiko,… Vrtni raziskovalci lahko jerebiko uporabite tudi kot cepilno podlago in nanjo cepite črnoplodno aronijo.
Zrelim plodovom se pripisuje velika zdravilnost. Vsebujejo veliko barvil – antocianov, vitaminov (C, B, A) in mineralov. Koristni so za ožilje, uravnavajo krvni pritisk, zdravijo želodčne teževe, čir, ledvice, arteriosklerozo, migreno, sladkorno bolezen in druge.
Plodovi se dobro predelujejo (marmelade, džemi, sokovi, kompoti, izdelki z mlekom,…), užitni so sveži, lahko jih sušimo. Iz sveže iztisnjenega soka je možno pripraviti tudi odlične likerje, žganje, vino, osvežilne brezalkoholne pijače,…
Jesen je pravi čas za sajenje- posadite v svoj vrt aronijo, ne bo vam žal!
Jaz sem jo posadila na vrtu in najprej nisem vedela kako naj jo vzgajam. Obrodila je vseeno, ampak sem jo posadila v senci in je bilo bolj malo plodov. Posadila sem samo en grmiček. Zdaj pa sem našla slovenski priročnik za gojenje aronije, še sreča, ker sem prebrala da more aronija rasti na soncu. Šele potem dobro obrodi. Pa tudi morata rasti vsaj dva grmička, da bolje obrodi.
Zdaj bom to popravila, in upam da bo že letos kaj bolje in več jagod. Takoj ko se bo dalo saditi grem kupit še kakšen grmiček aronije in bom vse skupaj presadila na sončno stran mojega vrta. Zmotila sem se ker sem mislila da je to takšna rastlina kot ribez ampak ribez rad raste v senci, aronija pa sicer raste v senci, ampak potem ne rodi dobro. Tako da vsem ki še ne veste kako gojiti aronijo in da ne boste delali prevelikih začetniških napak, si preberite tole knjižico o aroniji v slovenščini http://www.doria.si/knjigarna/q/artikel/810
ja u basti imam dva stabla, jos su mlada pa dobijem ukupno mozda 500g bobica. Jedem ih ili sveze (nisam ljubitelj jer skupljaju usta), ili ih stavim u smoothie. Ove godine smo stavili u zamrzivac pa vadim po par komada i stavim u smoothie. Znam da je aronija zdrava za mnogo toga, mama je jede zbog holesterola iako nije na listi namirnica koje snizavaju holesterol, barem ne na ovoj: Vaš link sto me bas cudi…. Inace mi je jako neukusna i jedem je na silu, ali sve za zdravlje 🙂