kaj je psihoza
Spoštovana Opica,
psihoza je stanje budne zavesti, pri kateri je prepoznavanje resničnosti spremenjeno ali celo ukinjeno, to pa lahko pod vplovom blodenj, ki so motnje prepričanja sli halucinacij, ki so motnje zaznavanja.Psihoza prizadene tudi voljo( preveč, premalo, neustrezno usmerjeno) in čustvovanje ( spremenjeno po kvantiteti, kvaliteti ali mimo)Miselni tok je lahkoneustrezen v tempu,prekinjan z zadrgami lahko je tudi logično nepovezan.Poleg psihoz shizofrenskega kroga (5) ločimo še afektivne psihoze (,anične in depresivne smeri s pritnostjo blodenj ali brez in kombinirane shizoafektivne motnje v več stopnjah.Posebna vrsta psihoz so alkoholne psihoze ( delirij, halucinoza. alkoholna ljubosumnostna blodnjavost) ter psihoze ki jih najdemo kot pspremljevalke nevroloških obolenj.,predvsem demence.Posebno mesto imajo poporodne psihoze.
obstajajo še eksogeno( od zunaj pogojene psihoze( pretiorano dozirenje , zdravil zoper parkinsonvo bolezen,pretirano doziranje steroidov,psihedelične droge.Pri slednjih je spremenjena tudi kvaliteta zavesti.Razen eksogenih psihoz, ki minejo z ukinitvijo vzroka, se ostale praviloma zdravijo daljši čas, mnoge od njih zahtevajo trajno vzdrževalno terapijo( antiepileptična zdravila, antipsihotična zdravila, stabilizatorje razpoloženja)Pri večini psihoz je okvara v prometu dopamina v možganih.
Malo pozno pišem tu, saj sva s punco bila nekaj let skupaj pa se nikoli kaj prida nisem pozanimal o psihozi. Sedaj sva končala ampak nekaj mi ne da miru. Berem o tem, kako pacienti, ki so zboleli za psihozo težko oziroma ne morejo sprejeti, da so bolni. Take je bila moja punca. Ona je vedno krivila druge za izvor njenih psihičnih težav. Kar se tiče vseh teh tabletk pa jih je vedno hotela zmanjšati na minimum oziroma povsem prenehati s njimi. Meni je vse delovalo trago/komično. Po eni strani si je sama kopala grob, ker je ponavljala isti cikelj na par let. Zmanjševala je vnos tabletk in potem se ji je vse spet ponovilo. Meni se zdi to bizarno, da zdravstvena stroka ne more smiselno ukrepati. Saj ne pravim, da slabo delate. Verjamem, da imate zelo težko delo v zakulisju.
Nočem nobenega kritizirati samo hočem, da nekdo tudi sliši mojo plat zgodbe. Večkrat sem gor plačal, ker niso vzeli resno njen problem. Pripeljal sem jo na psihiatrijo oni pa so ji predpisali neke AD-je in naju poslali domov. Njeno stanje se je slabšalo iz dneva v dan AD-ji pa rabijo lahko par tedno, da sploh primejo. Pa še zavračati jih je začela. Šele, ko se je njeno stanje tako poslabšalo, da sem mogel klicati 112 in so prišli s rešilcem v katerem je ves čas strmela v tla so si gor prišli, da morajo nekaj ukreniti. Kaj drugega od njih kot namig , da naj prekinem s njo mi tudi niso ponudili. Tega namiga nisem vzel k srcu in sem ostal s njo še precej časa in ne morem reči, da niso bili tudi lepi trenutki samo čez čas se je njeno stanje spet poslabšalo in sem mogel prekiniti.
Mene zanima predvsem eno. Od vseh stvari, ki so me motile pri njej mi je najbolj šlo na živce to, da ni hotel imeti nobenega konkretnega pogovora na katero koli temo. Večino časa sva se pogovarjala samo o službi, hrani, opažanjih,…Čim sem se hotel nekaj pogovoriti s njo konkretno mi je začela groziti, da bo končala s mano. V bistvu se sploh ni rada pogovarjala s mano ali bilo kom. Nikoli ni hodila na skupinske terapije, ki jih nudijo psihiatri. Še s psihiatrinjo se ni hotela pogovarjati o svojih težavah. Raje je tečnarla, da ji naj zmanjšajo količino tablet, ki jih jemlje. Nekaj časa je sicer hodila na psihoterapijo, ker mi je nekako ratalo jo prepričati samo potem je prekinila češ, da je brez veze plačevati za neke pogovore, ki jih lahko ima s prijateljico. Dejansko je s takim pristopom odgnala vse od sebe vključno s mano. Kolikor vem ima samo eno prijateljico, ki žal ne živi v njenem koncu. Ali je za to kriva psihoza?
Pozdravljeni,
ja, tudi to je lahko psihoza. Ne rečem, da ljudje ki za psihozo bolehajo niso sposobni imeti pristne in dolgotrajne odnose, predvsem če se zdravijo, je to povsem možno. Res pa je tudi, da je pogost simptom psihoze nezaupljivost, ki potem prepreči zdravljenje in zelo slabo vpliva na odnose. Žal mi je, da ste imel takšno izkušnjo, včasih smo res nemočni, in svojci in zdravniki. To je verjetno najhujša plat duševnih bolezni (in ne samo duševnih, po pravici povedano).
Lep pozdrav,
Daniela Fiket