Najdi forum

LEp pozdrav!

Najprej bi pozval vse tiste,ki zivijo s paniko,aneksioznostjo,so imeli izkusnje s tem naj mi svobodno mejlajo(mislim na hujse oblike panike u smislu telesnih simptomov).Rad bi se dopisoval z vami glede zivljenja,izkusenj….!!

Napad panike v obliki hiperventilacije sem dozivel pol leta nazaj nazaj.Napadi so se po prvem stopnjevali in neke noci presli u “klasicen” napad panike s tresenjem,vrocino,mravljinci po prsih,itd itd..,ki me je ze tako izcrpanega po seriji hiperventilacijskih napadov(“zdravljenih” s apaurinom na urgenci) ,povsem vrgel na kolena.Kmalu po tem hudem napadu sem zacel jemati cipramil in ga jemal 3 mesece.PRav tako sem obiskoval psihoterapijo
Zdravil ne jemljem ze kak mesec vendar obcasno dozivim dneve ko se bojim da bom spet zdrsnil v “serijo napadov”,oziroma bom bil premagan.RAzvil sem neko polovicno agorafobijo,sicer hodim ven in to,samo ne pocutim se v redu.Sam napad morda zdaj vidim drugace,vem da te najprej preplavi izreden obcutek depresije in nemoci,vse te stisne nekje u zelodcu in potem so vrata odprta za druge simptome da “povecajo uzitek”.Zaenkrat so ta vrata se zaprta a strah ostaja…Vprasanja

Kaj je novega v svetu pri zdravljenju panicne motnje,kjerkoli gledam so povecinoma 2 leti stare stvari?a se razvijajo kaka nova zdravila,kake nove teorije.?.

Ko berem po internetu ugotavljam da se teorije vzpostavijo in rusijo in da ni se nic dokoncnega razen zdravljenja ki naj bi vkljucevalo farmakoloski del in pa kognitivno vedenjo terapijo? Iz tega izhaja moje drugo vprasanje,a je u Sloveniji kdo ki ima res kake izkusnje z panicno motnjo in njenim resevanjem(lajsanjem) po kognitivno-vedenjski terapiji.PONAVLJAM …RES IZKUSNJE + REZULTATI ne pa quazi majstra teorije,brez rezultatov!!!Kdo in kje?

Bral sem tudi da SSRI antidepresivi po koncanju jemanja,ce bi jih hoteli zaceti se enkrat jemati ne bi imeli vec nobenega efekta(vsaj za panicno motnjo to vem da sm sigurno prebral,loh tud poiscem link..)
Ce se mi ponovi stanje s kakimi farmacevtskimi sredstvi bi se zdravil?

Hvala za odgovore..

Zivjo Maks!

Naj ti povem, da imam sama ze celih 6 let vseskozi bolj ali manj hude napade panike (s hudimi telesnimi simptomi). S tem te nocem strasit, vendar pa je zadeva precej trdovratna. Sama se nisem nikoli zdravila z antidepresivi, ceprav mi jih je zdravnica predpisala. Obcasno vzamem kaksen xanax (persen in podobne zeliscne zadeve meni ne pomagajo).
Prebrala sem ze vso mogoco literaturo v zvezi s tem. Vcasih sem kaj prebrala in se potem zacasno (3 dni) umirila, potem pa spet……….
Ce bos imel kaksno vprasanje, me lahko vprasas, saj imam “dolgoletne izkusnje”.
Jaz in ostali “panicarji” te popolnoma razumemo. Lep pozdrav.

LEp pozdrav MEgi!

Ja mam par vprasanj ce bi bla tako prijazna
Rad bi te vprasal a normalno funkcioniras u druzbi,al si agorafobicna in rabis nekoga zraven vedno ce gres ven al kam dlje…
Kako ti zgledajo napadi,kolk casa trajajo?
Kako se pocutis v casu ko nimas napadov,si telesno v redu ,al te boli kaj,se pocutis slabo?
Si se ze kaj zdravila s kako terapijo(psiho,individualna,kognitivna-vedenjsa )

NE vem kar sem prebral po netu vsi pravijo kognitivno-vedenjska,razen morda ce so napadi posledica kakih drugih psiholoskih travm.Vsekakor verjamem da je prvi napad in vse kar je pripeljalo do njega posledica kakega globjega psiholoskega in nezavednega konflikta sam vsekakor mislim da so vsi kasnejsni napadi posledica samega strahu pred napadom,ki kot veva je zelo hud.Zato kognitivno-vedenjska,da se vsaj kot pravijo po netu,otreses tega strahu pred napadom.Zal pa mislim da u SLoveniji cloveka ki bi stekal nas in nase probleme in imel rezultate ni.Sama terapija je sam mislim da je to vse bolj tako po knjigi kot se tukaj rado dela pri nas.
NO ce bos gledala po netu bos vidla da je imelo,ima tud veliko slavnih panicne motnje…Naj ti nastejem par ljudi:Oprah,Darwin,Freud,Kim Basinger,Nicholas Cage,Nikola Tesla itd itd… ce ti je to v pomoc hehe,vsekakor vem da nam pomaga da vemo da nismo cist sami,ceprav pa bolezni ,ceprav je ze 20 let “na trziscu” le malokdo res steka v vseh aspektih.

Zanima me se kolk si stara in to,kaj pocnes u zivljenju,tako da mi komot rajsi pisi na email,loh pa tukaj ,kakor zelis…Hvala za odgovore

nova
Uredništvo priporoča

zdravo

veš, ko sem se prvič nekako srečala s svojimi paničnimi napadi sploh nisem vedela, kaj je to. tako me je bilo sram in tako neprijetno, da to doživljam, da nobenemu nisem upala povedati. sem mislila, da se mi meša, to so grozni občutki, te povsem razumem. vse to skrivanje je pa pripeljalo do novih in novih napadov in to zmeraj tam, kjer sem se najbolj bala, da bo prišlo do njih ( v trgovini, v službi,… skratka v javnosti,…) tako sem bila že zmedena, da nisem več upala biti sama doma haha… zdaj se lahko samo smejim temu, pa si nisem mislila, da bom kdaj prišla do te stopnje. pa sem. in kako. ne govori, kakšno popotovanje je bilo od psihiatra do psihiatra, pa tablete, vse mogoče, sem bila pravi strokovnjak za vsa mogoča pomirjevala in nikamor brez njih seveda haha. zasvojena, z eno besedo. zdaj, ko berem tu na foromu, kjer ima ogromno ljudi te in podobne motnje, sem nekako ”pomirjena”, da nisem osamljena v tem.
aja, kje sem ostala? od psihiatra do psihiatra, 10 minut pogovora, tablete in to je bilo vse. nekako se mi je potem zazdelo, da to ni tisto, kar potrebujem, samo tablete. ne vem več kako, dolga ti je ta zgodba, ampak prišla sem do prave pomoči, psihoterapevta. začela sem s psihoterapijo, se počasi odvajala tablet, pa ni bilo lahko veš, sem bila že zasvojena. ampak to je dolgotrajen proces, psihoterapija. to ne gre v mesecu dni, pol leta, v letu, saj se tudi težave ne začnejo kar čez noč. moram pa priznati, da je psihoterapija dokaj naporen proces, ne samo dolgotrajen. no, pri meni se je obrestovalo, proces še ni končan, sem pa popolnoma drug človek. brez tablet, brez paničnih motenj, brez strahu pred paniko.strah pred paniko je najhujši, ker le-ta zagotovo pripelje do panike.
eh, zdaj sem se preveč razpisala haha, hotela sem povedati samo to, da te razumem in da je rešitev, samo mislim, da mora vsak sam skozi to ali pa se sprijazni, da pač rešuje zadevo s tabletami, samo z zdravili se ne reši, se samo tlači. mislim, da v začetku so res rešitev zdravila, nikakor pa samo zdravila ne pozdravijo. to ni strokovno mnenje, govorim iz lastnih izkušenj.
vso srečo ti želim no

Pozdravljeni,
ko to vse skupja prebiram se tolažim, da vsaj nisem edina ki jo pestijo tovrstno panični napadi. Zadeva je zelo kočljiva in sila neprijetna. Zaradi ponacvljajočih se paničnih napadov se ne upam potovati in biti sama. Vedno je tisto kaj če me tam in tam doletim. Prvi panični napad sem doživela v trgovini od takrat trgovin in gneča so zame groza. Vendar moram nekaj povedati prebrala sem veliko literature na to temo in vsepovsod je namig da je potrebno iti v te stvari ki se jih bojiš. Z paničnimi napadi boš pač mogel živeti. Sama jih imam več kot 10 let. Dolgo nazaj sploh zdravniki niso vedeli da so to panični napadi ampak pač slabi živci. Seveda pa me je vsakokrat nanovo strah kaj če umrem, kajti simptomi so zelo hudi.Takrat ko me to prime se skušam skoncentrirati na globoko in enakomerno dihanje. Včasih priznam od samega strahu in panike mi to ne uspe.Pridejo obdobja ko je tega manj in obdobja ko se kar vstijo.
Od medikamentov sem jemala samo pomirjelava, kajti antidepressive nisem prenašala. Mogoče bi mogla bolj vstarjati, da minejo prvi stranski učinki.
Želim ti veliko moči v premagovanju teh občukov. Mene zanim azakaj določeni ljudje pač imamo to motnjo. To je sveda vprašanje za našega psihijatra.
Lep pozdravček MAJA

Lep pozdrav
Tudi jaz se z napadi anksioznosti spopadam že 5 let in pol. Telesni simptomi so v obliki omotice, tresenja nog, občutka šibkosti. V teh obdobjih, ko je napad hud, zelo težko normalno funkcioniram, lahko rečem, da je kar čudež, da vse nekako še vedno deluje ( mislim delo, komunikacija, vožnja itd ). Poskusil sem z avtogenimi treningi, več raznimi antidepresivi ( Zoloft, Cipramil, Eglonyl ) a nekako ni uspeha. Pomaga mi edino Xanax, pa še ta v minimalnih in občasnih količinah ne več. Tudi jaz bi rad kak nasvet, čeprav moram reči, da imam odlično psihiatrinjo in upam, da se bom tega kdaj rešil.

maks je pisal/pisala:
>
> LEp pozdrav!
>
> Najprej bi pozval vse tiste,ki zivijo s
> paniko,aneksioznostjo,so imeli izkusnje s tem naj mi svobodno
> mejlajo(mislim na hujse oblike panike u smislu telesnih
> simptomov).Rad bi se dopisoval z vami glede
> zivljenja,izkusenj….!!
>
>
>
> Napad panike v obliki hiperventilacije sem dozivel pol leta
> nazaj nazaj.Napadi so se po prvem stopnjevali in neke noci
> presli u “klasicen” napad panike s
> tresenjem,vrocino,mravljinci po prsih,itd itd..,ki me je ze
> tako izcrpanega po seriji hiperventilacijskih
> napadov(“zdravljenih” s apaurinom na urgenci) ,povsem vrgel
> na kolena.Kmalu po tem hudem napadu sem zacel jemati cipramil
> in ga jemal 3 mesece.PRav tako sem obiskoval psihoterapijo
> Zdravil ne jemljem ze kak mesec vendar obcasno dozivim dneve
> ko se bojim da bom spet zdrsnil v “serijo napadov”,oziroma
> bom bil premagan.RAzvil sem neko polovicno agorafobijo,sicer
> hodim ven in to,samo ne pocutim se v redu.Sam napad morda
> zdaj vidim drugace,vem da te najprej preplavi izreden obcutek
> depresije in nemoci,vse te stisne nekje u zelodcu in potem so
> vrata odprta za druge simptome da “povecajo uzitek”.Zaenkrat
> so ta vrata se zaprta a strah ostaja…Vprasanja
>
> Kaj je novega v svetu pri zdravljenju panicne motnje,kjerkoli
> gledam so povecinoma 2 leti stare stvari?a se razvijajo kaka
> nova zdravila,kake nove teorije.?.
>
> Ko berem po internetu ugotavljam da se teorije vzpostavijo in
> rusijo in da ni se nic dokoncnega razen zdravljenja ki naj bi
> vkljucevalo farmakoloski del in pa kognitivno vedenjo
> terapijo? Iz tega izhaja moje drugo vprasanje,a je u
> Sloveniji kdo ki ima res kake izkusnje z panicno motnjo in
> njenim resevanjem(lajsanjem) po kognitivno-vedenjski
> terapiji.PONAVLJAM …RES IZKUSNJE + REZULTATI ne pa quazi
> majstra teorije,brez rezultatov!!!Kdo in kje?
>
> Bral sem tudi da SSRI antidepresivi po koncanju jemanja,ce bi
> jih hoteli zaceti se enkrat jemati ne bi imeli vec nobenega
> efekta(vsaj za panicno motnjo to vem da sm sigurno
> prebral,loh tud poiscem link..)
> Ce se mi ponovi stanje s kakimi farmacevtskimi sredstvi bi se
> zdravil?
>
> Hvala za odgovore..

Spoštovana Maja,
Panično motnjo v zadnjem času že toliko “prežvekujemo”,da je prav čudno, da prihajajo vedno ista vprašanja.V principu se pomirjeval v terapiji izogibljemo, ker lahko povzročijo odvosnost.Antidepresivov vsak ne prenaša enako dobro, predvsem pa stranski učinki minejo v določenem času (trije dnevi do trije tedni, odvisno od zdravila, ki ga zamenjamo,če stranski učinki tudi po mesecu dni ne minejo.) Jemanje traja v povprečju pol leta, V TEM ČASU PA JE TREBA ZAČETI S PSIHOTERAPIJO KOGNITIVNO TREALITETNNEGA TIPA, S TERAPEVTSKIMI NALOGAMI V VTRAJANJU LETO IN VEČ.Kot dodatek svetujemo avtogeni trening,

Spoštovani Miha,
pri tako dolgoletnih izkušnjah z napadi anksioznosti, kot jih imate, ste gotovo iopazili pojavljanje oziroma ponovitve ob pribljižno enakem času, se pravi da so razmaki med posameznimi napadi stalni in jih zato praktično že lahko napoveste vnaprej.Odkod ta stalnost znanost še ni zmogla odkriti, je pa nedvomno bolj povezana z aktualnimi presnovnimi dejavniki v centralnem živčevju, ki sledijo cikličnim spremembam bioritma, kot pa s posamičnimi travmatskimi dogodki v dalnji preteklosti.Na kratko povedano, ko boste ugotovili lastni ritem pojavljanja tesnobnosti, se boste lahko nanj vnaprej pripravili, kar bo tudi vaši psihiatrinji v oporo pri odločitvi, kdaj terapijo okrepiti in kdaj boste zdržali brez nje.Ob napadu poskusite še s tehniko preplavljanja, o njej je bilo že večkrat govora na tem forumu, poiščite, prosim, med starejšimi odgovori.

Spoštovani
panična motnja se še vedno zdravi s kombinacijo antidepresivov in vedenjske/kognitivne terapije, pri čemer se v letošnjem letu obeta več kombiniranih preparatov( antidepresiv-nevroleptik)kdaj bodo na našem tržišču, pa še ni mogoče izvedeti.Ker je panična motnja pre4cej pogosta 3-5% aktivne populacije, se s tem področjem ukvarjamo praktično vsi psihiatri ( pa tudi kardiokirurgi, kadar je vzrok v prolapsu mitralne srčne zaklopke), pa tudi nutricionisti ( strokiovnjaki za prehrano)-pretirano uživanje kave namreč klahko sproži oanični napad.Uspehi zdrvalenja so takšni: 30-40 % zdravljencev doseže stabilno stanje brez težav za relativno dolgo obdobje ( skoraj trajno),50% ohrani težave v tako omiljeni obliki,da so lahko uspešni tako v družinskem kot poklicnem živlenju ,10-20% pa ima kljub zdravljenju trajne težave, pri teh z naraščanjem starosti narašča tudi stopnja invalidske upokojitve.
K vašemu zadnjemu vprašanju:antidepresivi tipa SSRI imajo ob ponovnem začetku jemanja enako dober učinnek, kot ob prvem, celo nekoliko hitreje nastopi.

Pozdravljeni!
Jaz sem en skoraj ozravljeni panik. Pred več kot tremi leti se mi je sesul svet.Ločevala sem se, kasneje pa me je zapustil še moški, s katerim sem imela razmerje.
Najprej sem padla v hudo depresijo (v bistvu sem počasi drsela vanjo), kasneje pa so se ji pridružili še strahotni napadi panike.
Nisem mogla voziti avtomobila, točiti bencina, iti v trgovino, kino ali gledališče (pa saj me niti ni zanimalo), na sestankih v službi sem skoraj omedlela,tudi delati nisem več mogla, vsi dragi ljudje, so mi bili popolnoma mimo, nihče me ni razumel..
Imela sem agrofobijo, klafstrofobijo , socialno fobijo, skratka bila sem popolnoma v riti…Bala se sem smrti in gluhe osamljenosti…
Zdelo se mi je , da sem nesposobna živeti. Samo o tem sem premišljevala. Odklop!
Najhujše v vsej svoji odklopljenjosti je bilo to, da svojega otroka nisem doživljala , ga čutila, prenašala…..Grozno je bilo…
Ko mi je definitivno počil film (mislila sem, da bom umrla!), sem tekala od enega psihiatra do drugega. Predpisali so mi pomirjevala in andidepresive.Metala sem jih stran, sem pa tja vzela kakšno pomirjevalo (ki je seveda delovalo), potem pa so bili zopet napadi tesnobe, omedlevice, potenja,tresenja…Za umret!
Psihiatrinja me je globoko pogledala v oči in mi svetovala ter napisala napotnico za
zdravljenje v bolnišnici (PHP). Da si malo odpočijem! Drugače bi verjetno res zbezlala.
To je bila pametna odločitev. Na srečo sem tam naletela na razumevajočo psihiatrinjo in skozi krizo me je spravila BREZ TABLET! Pa tudi sama sem imela močno voljo, da se skopljem iz dreka ven! Samo s pogovorom, analiziranjem, soočanjem s problemi ljudi, ki so imeli podobne simtome kot jaz, zgodbe in problemi pa so bili različni… Meni je to pomagalo, pa še zafiksana nisem bila s pomirjevali!
….Štirinajst dni sem preživela notri, dva tedna pa sem hodila samo na sestanke skupin, tako, da sem spet zvozila avto, začela hoditi v trgovino….
Moja odločitev je bila, da se bom z vsemi strahovi soočila in soočala sem se…
Predstavljala sem si, da strah zaprem v majhno stekleničko in ga ne spustim ven…
Potem sem potrebovala vsaj še dve leti, da sem se pobrala. Hodila sem na analizo k psihiatrinji, spremenila jezo in krivdo in samoobtoževanje in negativno samopodobo-
vse kar se je dogajalo in me skoraj uničilo v nekaj pozitivnega.V oseno rast! Danes na to svoje iskrivljeno doživljanje sebe in sveta ne gledam tragično, mislim celo, da sem preživela dragoceno izkušnjo! Ne želim pa , da se mi še kdaj kaj podobnega ponovi in še vedno delam na tem!
Treba pa si je vzeti čas! Ne gre na hitro!
Skrata, o svoji paniki bi lahko veliko povedala.
Danes je veliko veliko bolje…Sem pa tja me sicer še zagrabi ampak saj je normalno, da je človeka sem pa tja strah, mar ne!?
Predvsem je v paniki treba pogledati
čutva, kaj je tisto kaj nas duši v duši in česa nas je strah in kaj nas dela, da smo tako destruktivni do sebe in da se želimo uničiti!
Potem se je treba s strahom srečevati. Če se ne soočaš s stvarmi, ki te dušijo, ne bo nič! In s strahom se moraš soočati brez tablet! Da se….Verjemite mi!
Lepo leto želim vsem skupaj!

Paničarka,
hvala za vse napisano. Kar skopirala sem si, da si to večkrat preberem. Lepo je slišati, da se z voljo časom da premagati tudi to motnjo.
Lep pozdrav
MAJA

Draga Lisa,

mi lahko, prosim, poves, h kateremu psihiterapevtu si hodila in mi posljes tudi kontaktne podatke?

Hvala!
Pika

Živjo, imam eno vprašanje , ki me muči in ne nanj ne najdem odgovora. Opisala vam bom kako se je vse začelo…4 leta nazaj sem se prvič soočila s “paničnim napadom”. Pred tem sem večkrat uživala marihuano in prav tako tisti večer. S partnerjem sva gledala tv in kar naenkrat sta me oblila vročina in mraz hkrati, začelo me je dušiti, srce je podivjalo, začutila sem tisti čuden občutek prazne glave in totalno nemirnost. Sledila je urgenca, pomirjevalo v ta zadnjo, potem sem zaspala. Zjutraj, ko sem odprla oči, pa jovo na novo. Sledilo je nešteto pregledov, tako rekoč od glave do pete. Vse je bilo bp, samo kardiolog je odkril neke vrste aritmijo, mi predpisal tablete, ki pa naj jih ne bi nujno jemala, rekel je da po potrebi. Tablet nisem jemala. Po tem dogodku paničnega napada sem bila švoh kar kakšnega pol leta, slabotna, brez moči, glava prazna…ko sem začutila, da bi se napad lahko pojavil, sem vzela polovico helexa, ki mi ga je predpisala osebna zdravnica. Po pol leta se je stanje umirilo. Teden nazaj, pa sem doživela podobno in to po doživetem orgazmu. Srce se mi je za par sekund ustavilo, potem pa podivjalo, postalo mi je slabo, bila sem omotična, vendar sem se trudila ostati mirna, tako, da ni prišlo do takšnega napada kot pred 4 leti. Partner me je odpeljal na urgenco, kjer so mi naredili ekg, ki je bil v redu. Spet dobila pomirjevalo. Od tega zadnjega dogodka sem spet slaba. Ko vstanem sem ok, potem pa me začne čudno tiščati v glavi in mi je slabo. 2x sem vzela po pol helexa, saj se bojim da bi prišlo spet do takega napada kot pred 4 leti, ki je bil zame res pravi pekel. Sedaj me zanima, ali je to panična motnja, če ne doživim nikakršnega napada, samo glava postane prazna in sem v trenutku zelo utrujena? Ima kdo takšne izkušnje? Hvala za pomoč, lp, s

Pozdravljeni,

za diagnozo panične motnje je dovolj že en panični napad, če je potem prisoten stalni strah od ponovnega napada. Torej, pri vas ne moremo izključiti panične motnje, je pa tudi možna depresivna motnja, ki pogosto “prekrije” simptome panične motnje.
Če bodo težave trajale več kot en mesec, vam priporočam posvet z zdravnikom. Verjetno bi se v vašem primeru prej odločila za psihoterapijo kot za zdravljenje z zdravili, ampak je končna odločitev vaša.

Lep pozdrav,

Daniela Fiket, dr. med., specialistka psihiatrije - transakcijska analitičarka, svetovalka Inštitut Neocortex; Kontakt: 070/760-769 ali [email protected]; Spletna stran: http://psihoterapija-fiket.si

Pozdravljeni!
Tudi moj sin ima vse znake panične motnje. Svetujete terapijo pri psihoterapevtu. Prosil bi za kakšen kontakt. Zanimajo me predvsem nesamoplačniške možnosti. Hvala

Odgovori Citiraj sporočilo Pošlji ZS Povezava Prijavi objavo

Pozdravljeni,

v večini zdravstevnih domov se izvajajo delavnice “Spoprijemanje s tesnobo”. To so delavnice ki se financirajo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, in so “na napotnico”. Individualna psihotetapija je zaenkrat načeloma samoplačniška.

Lep pozdrav,

Daniela Fiket, dr. med., specialistka psihiatrije - transakcijska analitičarka, svetovalka Inštitut Neocortex; Kontakt: 070/760-769 ali [email protected]; Spletna stran: http://psihoterapija-fiket.si

New Report

Close