Star sem 23 let in že nekaj času opažam, da imam resnično rajši moške kot ženske. Ne bi pa mogel živeti na tak način – kot homoseksualec. Zato sprašujem ali se da to stanje “pozdraviti” oz. kaj drugi mislite o tem.

Spoštovani Neznanec!

Izbira spolne usmeritve je najintimnejša kategorija in je po pravilu tesno povezana s človeško voljo, tako nekdo zoper lastno voljo ne more postati homoseksualec. Zelo možno je, da vi v svojem bistvu oklevate med navezavo stikov z moškimi ali ženskami in je povsem možno, da boste lahko kasneje kot spolne partnerje sprejeli predstavnike obeh spolov. Če vprašujete po zdravniški pomoči je načelo naslednje: psihiater je dolžan klientu pomagati, da čim bolje živi s svojimi lastnostmi in da mu poskuša pokazati pot, kako bi omilil manj zaželene in okrepil zaželene lastnosti. Vsekakor pa psihiater ne more “popraviti” spolne usmeritve klieta, če ta tega ne želi.

Poskusi zdravljenja homoseksualnosti v preteklosti, ko ta se ni bila sprejemljiva in so jo pojmovali kot nekaj deviantnega in nezazeljenega (in to je samo kaksni dve desetletji nazaj!), so bili klavrni in so prinesli le malo rezultatov.

Ce ste prepricani, da vas privlacijo bolj moski, verjetno dozivljate krizo soocanja s tem dejstvom. Bojite se, da to s seboj prinasa dolocen nacin zivljenja, ki pa se vam upira. Vendar vedite, da pri homoseksualnosti specificen nacin zivljenja ni pogoj! Res je, da navadno s to spolno usmerjenostjo zdruzujemo hitro menjavanje partnerjev ter subkulturno aktivnost. In se druge reci. Ni pa napisanega pravila, da mora biti tako! In marsikdaj tudi ni.

Med homoseksualci tudi niso vsi enaki. So tudi taki, ki se jim taksna “druzbena angaziranost” in znacilno socialno vedenje upirata kot vam. Zelijo si “normalnega” zivljenja in normalne sprejetosti med ljudmi. Zal je to dandanes trd oreh in ga je silno tezko doseci. Zlasti tezko je najti resnega homoseksualnega partnerja, tezko je imeti vecletno zvezo … ni pa nemogoce!

Zaradi vsega tega vam zelim, da boste po tem, ko boste resnicno spoznali, kdo ste, znali tudi sebe sprejti takega, kot ste. Sele potem boste to lahko ponosno zahtevali tudi od drugih. Odsvetujem vam, da bi svojo homoseksualnost zdravili. Ce si zelite biti kdo drug, kot v resnici ste, ste na poti samozatajevanja, zanikanja in trpljenja.

Imam nekaj prijateljev homoseksualcev in vecina med njimi ne zivi “tipicnega” homoseksualnega zivljenja. Tudi oni ne marajo stereotipov. Osebno pa mislim, da bo taksno bolj neobicajno vedenje te skupine obstajalo, dokler se bodo v druzbi cutili stigmatizirane. Ko bodo sprejti popolnoma in enakopravno, ne bo potrebe, da bi nase opozarjali z nenavadnostjo in neobicajnimi navadami.

Priporocam vam, da se obrnete na skupino Legebitra. Vse o tem si preberite na strani http://www.ljudmila.org/~siqrd/legebitra/
Lahko tudi poklicete po telefonu. To ni skupina samo za homoseksualce, ampak tudi za take, ki so negotovi in si zelijo o tem pogovarjati. Za mlade, ki so v stiski in dvomih.