MANIČNO DEPRESIVNA PSIHOZA
Spoštovani,
pred časom sem se že oglasila v Vaši rubriki v zvezi z boleznijo mojega moža. Dejstva, ki jih navajate, so mi seveda že dolgo poznana (redno obiskovanje psihiatra, jemanje litija,..), vendar pa stvar v praksi seveda izgleda drugače. Moj mož trenutno kategorično odklanja vsako pomoč (kljub dobri psihiatrinji, ki mu je na razpolago) – pomoč bo sprejel nekje meseca junija, litij bo jemal do oktobra, potem pa se bo krog spet ponovil. Stroka pravi, da je v obdobju manije (opravičujem se za morebitno “nestrokovno” uporabo izrazov) nekritičen do vsega, kar počne (kar potrjuje tudi s svojimi dejanji – loteva se nemogočih akcij, verbalno (zaenkrat) grozi vsem svojim “sovražnikom”, na veliko zapravlja, ..). Naša zakonodaja pa ga očitno smatra za popolnoma razsodnega človeka, saj nam ne dovoli, da ga v zdravljenje (ki je nujno potrebno, da se vrne v “normalno” stanje) prisilimo, oziroma mu na tak način nudimo POMOČ, ki jo je nujno potreben. Res, ne znajdem se več iz tega. Ko so zdravniki postavili diagnozo, sem bila po eni strani vesela, češ, zdaj vsaj vem, za kaj gre, s čim se borim. Ampak nisem računala na to, da sem pravzaprav edini aktivni “bojevnik” jaz sama in tako se tale trenutek tudi počutim. Ne morem sprejeti dejstva, da se je človek, s katerim imam krasnega otroka, tako spremenil, da ga ne prepoznam več, pomagati mu pa ne znam. Nazadnje mi je bila predstavljena možnost odvzema opravilne sposobnosti, ampak jaz trenutno tega ne zmorem, strah me je. Prosim Vas za Vaše mnenje.
Lep pozdrav, Veronika
Spoštovana Veronika,
v glavnem drži vse, kar ste napisali, seveda pa se v marsičem motite.Naša zakonodaja v 49.členu Zakona o zdravstveni dejavnosti pravi takole:”Bolnika,ki zaradi duševne bolezni ogroža svoje življenje, ali življenje drugih ljudi ali povzroča veliko škodo sebi ali drugim, je mogoče napotiti in sprejeti na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico tudi brez njegove privolitve”.
V nadaljevanju člena so opredeljene dolžnosti napotnega zdravnika in obveznosti pooblaščene osebe bolnišnice.
Če torej zapravljanje vašega moža dosega “povzročanje velike škode sebi ali drugim” , se lahko zdravnik z veljavno licenco (ni nujno da je psihiater) odloči za napotitev v psihiatrično bolnišnico, seveda pa mora svojo odločitev na napotnici pojasniti v skladu s stroko, saj zanjo nosi polno osebno odgovornost.
Iz prakse vam lahko povem, da se uvidevnost pri človeku z manično- depresivno psihozo običajno vzpostavi šele po tretji hospitalizaciji, šele takrat mu izkušnje namreč omogočajo realnejše samoopazovanje in razlikovanje bolezenskih znakov od običajnega dobrega počutja.Takrat tudi obiski pri psihiatru niso več nujno zlo ampak počasi postajajo poslovno sodelovanje.