Najdi forum

nimam samozavesti

Star sem 30 let. Sebe smatram za dokaj simpatično osebo in zelo rad pomagam drugim, vendar imam zelo velik problem. Sam sem zelo nesamozavesten in sem prepričan, da nisem nobenemu dekletu všeč, tako da nimam moči se nobeni približat, ker sem vedno prepričan, da me bo odbila in s tem še povečala mojo agonijo. Zaradi tega se počutim zelo slabo in v sebi zelo trpim, čeprav ne dam nobenemu vedeti. V družbi sem kar priljubljen saj sem zabaven. To pa ne pomaga nič za rešitev mojega problema. Nevem na kakšen način bi dobil malo samozavesti, da bi imel korajžo se približat dekletu.
Mogoče se vam moja težava zdi smešna, vendar je za mene to nerešljiv problem kateri mi iz dneva v dan življenje prikazuje v vse bolj črni luči. Bojim se samote, bojim se da bom večno sam. PROSIM pomagajte.

Spoštovani Robert! Vaša težava sodi v okvir socialne fobije in jo je možno učinkovito zdraviti.Poleg začasnega jemanja zdravil, kar je domena psihiatra, boste morali po njegovem navodilu sami opraviti različne ” domače naloge” za okrepitev samospoštovanja.. Za začetek kratek nasvet:ne odhajajte v družbo s ciljem, da boste tam spoznali “tisto pravo”, v družbi iščite razvedrilo.Morda boste prijetno presenečeni!
Lep pozdrav in glavo pokonci!

G. doktor kot prvo se Vam zahvaljujem za Vaš odgovor. Verjetno je za Vas to majhen problem, vendar je za mene kot neka nerešljiva zadeva. Vem, da se vsakemu njegov problem zdi nerešljiv pa vendar…
Kakor sem razbral iz vašega odgovora mi svetujeta naj se oglasim pri psihijatru. Zanima me, če je potrebno predhodno dobiti napotnico pri svojem zdravniku in če je, kaj naj zdravniku rečem, da jo dobim. Ne želim mojih problemov vsakemu razlagat.
Kot drugo, pravite da bom moral vršiti “domačo nalogo”. Moram priznat, da sam sebe nebom nikoli uspel prepričat, da sem nekemu dekletu všeč.
Ko zahajam v družbo nikoli ne čakam, da je to dan ko bom srečal dekle kateri bom všeč, ker sem prepričan da nisem nobeni (pač kot pravim nimam samozavesti. Da bi se sam kateri približal, čeprav verjamem da tudi grši od mene imajo punco oz. ženo pač ne zmorem poguma). Ven zahajam pa s prijatelji kateri pač že imajo dekleta. Skratka ne poznam drugih.
Zanima pa me, če je moj primer res rešljiv (vaš odgovor je deloval optimistično), ali je to samo primer katerega se bo probalo rešiti.
Bojim se samote. Želel bi z nekom deliti tudi lepe trenutke.
Koliko pa lahko sam naredim pri tem brez obiska pri psihijatru?
Za Vaš ponovni odgovor se Vam v naprej zahvaljujem.

nova
Uredništvo priporoča

Tvoje pismo me je zelo ganilo in iz njega se da takoj razbrati da je to tvoj velik problem, zdravnik je tvoj problem opisal zelo optimistično in rešitev po moje ni , da greš k prihiatru. To je pač moje mnenje, vsak ga lahko ima. Jaz mislim, da potrebuješ samo pač dobrega prijatelja, ki mu lahko zaupaš, ki se ne bi iz tega norčeval. Skupaj bi odšla ven med ljudi, pomagati bi ti moral pri prvem koraku, potem bi pa že šlo , stvari bi se same morale odvijati. Če praviš da si duhovit in simpatičen, ženske imamo rajši lepe moške po duši kot lepotce.
Strinjam pa se z doktorjem, da ne smeš nikoli v sebi nositi občutka, da boš danes našel ta pravo, ker se ljubezen zmeraj zgodi spontano.
Ušpam, da se še kaj slišiva, tudi jaz sicer imam podobne probleme, ki ti jih bom povedala kdaj drugič.

Za zdaj lep pozdrav in glavo gor !

Živjo!
Praviš, da si prepričan, da nisi nobenemu dekletu všeč. Zato se nobeni ne približaš. Bojiš se, da boš ostal sam.
Kaj je za vsem tem?

Tu so moja razmišljanja, plod izkušenj;
Bojim se biti zavrnjena, saj, ko sem zavrnjena, del mene verjame, da je z menoj nekaj narobe, da sem nevredna, nezanimiva…to je problem.
Res je, problem je, ko o sebi mislimo take grde reči. Pomisli, kdo v tvojem okolju bi utegnil o tebi ali sebi razmišljati tako, kot ti sam v takih trenutkih.
Morda boš ugotovil, da si sprejel način razmišljanja koga od staršev…
In kaj potem, recimo, da ugotoviš, da razrahljana samozavest izhaja iz besed, ki si jih TI GOVORIŠ, ne glede od kod prihajajo?
Postani do sebe bolj ljubeč. Se kdaj potolažiš, ko ti je hudo, ali se delaš, da te nič ni prizadelo? Se kdaj potolažiš, ko te je strah? Ali kdaj narediš nekaj, kar si v resnici ne želiš, samo zato, ker misliš, da drugi to pričakujejo…in jih ne želiš razočarati, saj se bojiš, da jih lahko zgubiš??????? ITD::::
Srečno.
LP, Sasa

New Report

Close