BOLEČI SPOMINI
Stara sem 30 let in so se mi začeli vračati spomini, ki me spravljajo ob živce, mi jemljejo voljo do življenja (ne najdem nobenega smisla). Problemi so naslednji: Pri 8 letih sem bila zlorabljena, kar takrat nisem povedala nikomur. Doma smo imeli probleme s starši, ki se niso razumeli. Pri 9 letih so me pretepli, kar tudi nisem povedala nikomur. Takrat sem si omislila radirko, ki je zame brisala vse, za kar nisem hotela vedeti. Nadlegujejo me od mojega 15 leta starosti. Doma tudi nimam zavidljivih razmer. Enkrat se je odselil oče in ga ni bilo k nam 2 leti, nakar se je vrnil. V tem času je bilo treba pomagati mami, ki pa je medtem zapadla v tablete, nakar smo spet morali pomagati njej. Oče ima tudi psihiatrično diagnozo, vedar se noče zdraviti. Je tudi agresiven. V tem času so se mi začeli vračati spomini na vse kar sem preživela. To so zelo boleči spomini, ki me navdajajo z občutkom jeze, maščevalnosti in nemoči. V enem takih občutij sem udarila tudi mamo, nakar me je oče pretepel. Doma sem po tolikih letih, ko so se mi začeli vračati spomini povedala kaj me muči, ker so rekli, da mi hočejo pomagati, vendar so po vsem skupaj molčali. Najbrž si mislijo, da sem si vse skupaj izmislila. Čutim se opeharjeno za zaupanje. Dolgo časa sem mislila, da bo kdo opazil mojo bolečino, vendar se to ni zgodilo. Celo rekli so mi, da ne smem sama brskati po spominih, da to ni dobro. Ob vseh teh občutkih, ki prihajajo na dan z mojimi spomini, čutim, da je skrajni čas, da nekaj naredim za sebe, vendar nimam nobene volje. Namesto tega sem se začela celo zanemarjati. Zgubila sem zaupanje v ljudi. Poskusila sem napraviti celo samomor, vendar so me rešili. Trenutno nas oče meče iz stanovanja, tako, da tudi sedaj nimam možnosti, da bi rešila svoje bolečine, pa tudi ne vem kako. Kar sem povedala vam, do sedaj še nisem govorila z nobenim psihiatrom. Za vsak vaš nasvet vam bom iskreno hvaležna
Spoštovana “Obupana”!
V življenju so vzponi in padci in slednjih ste imeli, kot kaže vaše pismo, bistveno več, kot bi jih lahko človek brez težav prenesel, vendar vaše pismo govori po drugi strani tudi za to, da ste sklenili z nevšečnostmi razčistiti, da želite napraviti kaj zase in skratka spremeniti tiste dejavnike, ki so vam do sedaj povzročali težave. Res je veliko lažje tako bremeneče podatke zaupati nekemu v obliki pisma, vendar pomenijo hkrati tudi bistveno olajšanje, če jih zmorete povedati na glas. Niste napisali, kakšen poklic imate, kakšni so vaši odnosi z drugimi družinskimi člani, ali imate partnerja… Vsi ti podatki so za kvaliteten nasvet nujno potrebni, vsekakor pa bo treba, ob vsem pogumu, ki ste ga doslej v življenju že pokazali, zbrati še tisto malo odločnosti, da potrkate na psihiatrova vrata. Možnost imate obiskati CIPD na Njegoševi 4/II nadstropje, ali pa katerega od zasebnih psihiatrov s koncesijo. V obeh primerih bo vaš obisk brezplačen. Šele v neposrednem pogovoru boste lahko izvedeli odgovore tudi za tiste drobce podatkov, ki ste jih v pismu izpustili, pa so morda ravno odločilni za uspešen korak naprej.
Pogum torej in lepo pozdravljeni.