Najdi forum

Partner z otrokom

Pozdravljeni.

Vesela sem, da se vam lahko zaupam. Imam težavo, ki me konstantno spremlja in sem o le-tej premišljevala z vseh (verjetno) možnih vidikov.
Pred dvema letoma sem se razšla s partnerjem, ki je imel iz prejšnjega zakona dva otroka, hčerki. To je bil zame moteč faktor, čeprav jih je od naju držal na distanci in nisem nikoli v petih letih imela stikov z njima. Enostavno me je misel na to, da ima otroka z drugo tako močno vhznemirila, da sem ga zaradi tega začela sovražiti. Otročje?

Ko sem se z njim razšla (zaradi tega je bil zame vedno manjvreden), sem si rekla, da nikoli več partnerja z otrokom. In ga ponovno spoznam. Je moški mojega življenja, ustreza mi na vseh ravneh, sedaj pa se mi dogaja isto. Vidim ga, kako se je veselil tega otroka, da si ga je želel z drugo, ki bo vedno prisotna v njegovem življenju, itd.

Odkod sem takšna? Daje mi vso pozornost. Nisem hudobna do otroka, ampak moti me kot element, ki se mu je zgodil z drugo in ne z mano. Kako naj gledam na to, je kakšna literatura, ki se loteva te teme?
Od kod izvira to negativno čustvo, to nesprejemanje?

Hvala. Vsak odgovor mi bo v veselje in pomoč.

Obvezno, že včeraj preberi: dr.Harville Hendrix:Najina ljubezen in od istega avtorja:Zdrav otrok in ljubezen staršev.

Tako boš analizirala svoje življenje in odnos po partnerja-PRAVI!

Tudi sama boš, če boš imela to srečo, kdaj mlada mamica in takrat boš videla, kako je to. Največja sreča je, če znaš zgraditi harmonijo z otroki : svojimi, njegovimi in njihovimi prijatelji, pa neznanimi.
Namesto, da se spustiš na njihovo raven, se moraš dvigniti na raven občudovanja vrednega odraslega človeka, ki ga otroci cenijo in ga imajo radi.To, da se otrokom izogibaš, odlagaš probleme stran. Bolje je, da jih dodobra spoznaš,saj bo tvoj dragi oče do smrti.

Sicer pa v knjigi vse piše. Veliko bogatejša boš, ko boš to prebrala.Srečno.

Hvala. Bom prebrala.

nova
Uredništvo priporoča

Bom pa vseeno vesela odgovora psihiatrinje.

lahko bi zveneli kot posesivna oseba, če ne bi napisali, da je bil bivši partner zaradi otrok iz prejšnje zveze za vas manjvreden. To bi morali pojasniti podrobneje.
Pričakovanje, da boste del vsakega pomembnega dogodka v življenju partnerja je v osnovi nerealno. To objektivno ni možno. To je lahko tudi obremenjujoče za vašega parterja. Predstavljajte si kako bi se vi počutili v takšni situaciji. To tudi ni znak velike ljubezni, morda posesivnosti, tudi razvajenosti (ki je posledica velike pozornosti in pomanjkljivih mej v vaši preteklosti? Ugibam?)
Parterstvo je zadovoljujoče, če nudi dovolj varnosti in svobode, če temelji na sprejemanju in dajanju in če to velja za oba. Cilj je, da se v zvezi posameznik obogati in napreduje ter raste bolj in hitreje kot bi to lahko počel sam ali v neustrezni zvezi. Vajin začetek je in mora biti takrat, ko se je vajina zveza začela. Vplivate lahko na stvari , ki še prihajajo in ne na tiste, ki so se že zgodile.
Ljudje v življenju prevzemamo različne vloge. Istočasno smo lahko starši svojim otrokom in ljubimci svojim partnerejem. Obe vlogi sta med seboj ločeni, neodvisni. Če je vaš partner oče svojemu otroku, to z vami nima pomembne zveze. Če boste želeli tekmovati z otrokom, se vam lahko zgodi, da boste v tej tekmi izgubili. In parter vas ne bo nikoli razumel.

Mislim, da bi morali odnose, ki jih ima parter spoštovati in da nimate pravice, da jih sodite, postavljate pravila, tekmujete. Hkrati pa lahko z distance ocenite kako se on vede v vlogi parterja, očeta in dobite odgovor več ali je vreden vaše ljubezni. In kaj lahko pričakujete v prihodnosti. In kakšna je vaša mera tolerantnosti, prilagodljivostii.

lp

Hvala vam za odgovor, prebrala sem ga večkrat. Lahko dodam oz. povem bistvo, ki sem si ga pri tem priznala, da me je strah, kajti to vezo si predstavljam vseeno kot nevarnost, da se lahko ponovno zbliža s svojo bivšo partnerko. NIti nimam (priznam) realnega pogleda nad tem, ko si drug drugemu vozita otroka, npr. zanima me, kaj se pogovarjata, mi res vse pove, po drugi strani, kaj se imata sploh za pogovarjati. Vem, da se sliši neumno, ampak tako je v meni. In ali ji bo vedno pripravjen pomagati, itd. Torej ne bom pri njemu nikoli zares na 1. mestu. In tudi doživel je že vse, poroko, rojstvo otroka, skupno življenje, posel, torej kaj mu je sploh lahko prvič z mano. Ne vem, kako vam naj opišem, ampak meni so to moteči dejavniki. Obratna situacija; vem, se strinjam. Rada bi samo razlago, kaj njemu predstavljam jaz. Kako gleda name? Imam ga rada, zato želim razčistiti misli.

Hvala.

Kaj mu pomenite vi? Ne vem. To vam lahko povedo njegova dejanja in njegove besede.

Osebno menim, da je vsaka poroka posebna. Zaznamujejo jo vpletene osebe in čustva, ki ju vežejo. Če je človek premlad, z otrokom na poti potem lahko poroko spremlja tudi stiskanje v prsih. Če je poroka v zreli dobi, samo zato ker si želimo z osebo postarati (recimo) so verjetno občutki povsem drugačni.

Vaš partner ne more, tudi če bi hotel imeti z vami enakega odnosa kot z bivšo partnerko. Njuna zgodba je zaključena. Ostajata starša. Gradite svoj odnos, ukvarjajte se z vama, ne z njima.

Vaše mesto v njegovem življenju določa kvaliteta vajinega odnosa. samo vajinega.

srečno

v vezi sem z partnerjem ,ki ima dva otroka,sicer vsakega z drugo partnerko.Z enim ni težav z drugim pa je obremenjen preveč.Otrok živi pri mami,vendar pa je od začetka prihajal k nama,sedaj pa noče več k meni in hoče čas preživeti sam z očetom,on ga v vsem podpira,dobi vse kar si izmisli,za naju oziroma zame pa ni denarja niti za dopust.Moram povedati še to da partner vozi špedicijo in ga ni cel teden, konec tedna pa si deliva jaz in sin ,tako ,da zame skoraj ni nikoli časa ,čeravno živi pri meni.Jaz sem že čisto obupana in ne vem več ,kako naj se obnašam,kaj delam prav in kaj ne.Imam ga rada in ga nebi rada izgubila,vendar se sprašujem kako dolgo bom to še vzdržala?Rada bi vaš nasvet ,kakšno popotnico ,kam me bo to pripeljalo.

omojbog, točno taku mam js. prosim na pomoč in povej kako folgaš, če sploh…

[email protected], javi se s kakršnim koli odgovorom, tudi če ni sfolgalo..

New Report

Close