Pozdravljeni!

Imam vprasanje, ki me izjmeno tezi zadnje dni in upam na vas odgovor. Stara sem 24 let, mama dveh otrok. Skratka, pred kaksnim mesecem sem peljala otroka na sptehod, ko se je zacelo najorej mravlincenje/bolecina v vratu, temu je sledila huda vrtoglavica in presinkopsa. Torej imela sem obcutek, da bom vsak cas omedlela. Moz me je odpeljal na urgenco, kjer so takoj sklepali, da je psihivnega izvora, zato tudi niso naredili nobenih testov razen ekg… Za tem sem obiskala osebno zdravnico, ki je ugotovila, da imam povisan d-dimer (vrednost nad 1000, normalno do 340), vendar je ob drugem obisku prednost padla (se vedno okoli 800, normalno do 340), zato so me odpustili s tem, da gre verjetno za vertigo. Ampak sem prepricana, da ni to vertigo. Kakorkoli, od takrat se mi ves cas pojavljajo vrtoglavice (ne v smislu vertiga, bolj v smislu presinkopske, kot kratek stik, obcutek lebdenja, tezko gledam, obcutek pritiska v glavi…). To se dogaja skoraj vsak dan, po apaurinu se mi je se vedno vrtelo, tudi protibolecinska zdravila ne pomagajo (sem mislila, da gre za kak glavobol, ki mi je bil do sedaj nepoznan). Ti “napadi” se pojavijo kar iz nenada, recimo ob kuhanju, torej brez posebnega sprozilca. Traja lahko tudi vec ur. Lahko gre res za anksiozni ali panicni napad? Kako lahko ukrepam? Hvala.

Sicer sem zdrava, ne kadim, ne pijem… Scitnica je bila na testih vredu.

Pozdravljeni,

običajno naredimo osnovne preglede, in če ne najdemo odstopanj se usmerimo bolj na psihične težave. Ali se v vašem življenju karkoli neobičajnega dogaja? Ste pod stresom? Neprespana, zaskrbljena, utrujena?
Načeloma, gre lahko za panični napad, ni potrebno da je prisoten nek neposreden sprožilec. Panični napadi se lahko pojavio tudi med spanjem. So pa vedno znak povišane anksioznosti, tudi če se tega ne zavedamo. Včasih se nam stresni dogodki nabirajo dovolj časa, da se jih nabere čisto zadosti, včasih nimamo časa da bi se regenerirali ker si sledijo prepogosto. Ta občutek lebdenja in občutek da boste omledela je zelo pogost simptom paničnega napada.
Kot prvi korak bi vam svetovala da premislite, ali imate dovolj časa zase, kdaj ste nazadnje bila sproščena, kdaj ste se nazadnje od srca nasmejala? Morda gre za začetni sindrom izgorevanja? Veliko je vprašanj in je težko ugibati brez zadostnih informacij. Zato vam svetujem, da se o svojih težavah pogovorite s strokovnjakom za duševno zdravje. Lahko psihologom ali psihoterapevtom.

Lep pozdrav,

Pozdravljeni!

Najlepsa hvala za vas odgovor. Res je, da sem trenutno pod stresom, vendar nic tako groznega. Tudi smejim se normalno in nisem nadpovprecno utrujena. Se mi zdi, da je bil nek sprozilec, da se je vse skupaj poslabsalo, ker me je ob obisku uregnce kasneje zdravnik klical sredi noci (ob 3h zjutraj), da lahko gre za pljucno embolijo, vendar se je izkazalo, da ni slo za to. Vseeno niso mogli izkljucit strdka, ultrazvok ozilja se cakam. Takrat sem dozivela nek panicen napad, grozno je bilo. Od takrat imam ob vsaki bolecini in vrtoglavici takoj negativne misli, strah me je biti sama, ustrasim se da gre za kaj resnega (da bi otroka ostala sama). Kako se lahko v teh trenutkih pomirim? Sama sebe prepricujem, da ni nic, da gre za strah, poskusam dihat, preusmerit misli… Ampak ne deluje, zdi se mi, da je vsak dan huje. Vrtoglavice lahko trajajo tudi ves dan.

Pozdravljena,

pri zdravljenju panične motnje smo zelo uspešni. Imamo na razpolago psihoterapijo, farmakoterapijo in tudi kombinacijo, če je potrebno. Kako se boste tega lotili je zelo odvisno od mnogih dejavnikov. Običajno se ljudje odločajo za psihoterapijo, kadar okoliščine to dopuščajo in motnja je še zelo huda in kronificirana. Po drugi strani imamo učinkovita zdravila, ki uspešno in varno zmanjšajo simptome, če psihoterapija iz različnih razlogov ni izvedljiva. Vsekakor pa odsvetujem izogibanje zdravljenju anksioznih motenj, ker je dokazano, da je učinkovitost zdravljenja mnogo manjša, ko je motnja dolgotrajna.

Lep pozdrav,