Med.Over.Net

Psihiater odgovarja

Klemen Rebolj

Default avatar

iscemkvalitetnegapsihiatra

Zdravo,
zanima me bolj podrobno kakšno je vaše mnenje od dr. Rebolju. Na tem forumu sem v enem od odgovorov prebral sem da je dober, se mi pa zdi da je precej poduhovljen oz. nekoliko alternativen, sam pa nisem navdušen nad alternativno medicino, astrologijo,... (to sklepam zgolj po prebranih intervjujih in nastopa v oddaji klepet ob kavi, a me posledično vseeno skrbi da kljub primerni izobrazbi psihoterapija pri njem ni vredna denarja ). Želel bi si nekoga, ki se spozna, ve kaj počne in je vreden denarja, ki ga zahteva za svoje delo. Prav tako si ne želim nekoga, ki bi iskal vzroke za trenutne težave zgolj v preteklosti, saj sem mnenja da nam starsi dajo kar nam pač lahko in da jih vsaj večinoma kljub njihovim napakam ne moremo kriviti za svoje trenutne težave ali pa mi pihal na dušo. Problem pa so težave s koncentracijo in posledično študiju.
Hvala za odgovor,
Lp,
Jan
lp,
Anja
Default avatar

Daniela_Fiket

Pozdravljeni,
ga ne poznam, pa tudi osebnih izkušenj nimam, zato predlagam, da napišejo svoje izkušnje tisti, ki jih imajo.

Lep pozdrav,
Daniela Fiket, dr.med.
Specialistka psihiatrije
Transakcijska analitičarka-svetovalka

Inštitut Neocortex
Kontakt: 070/607844 ali [email protected]
http://psihoterapija-fiket.si
Default avatar

Morda v pomoč

Jaz sem izbrala dr. Rebolja za sinovega terapevta iz dveh razlogov prvič na osnovi referenc na forumih in drugič, ker je moški. Nekako sem tudi verjela, da višja cena odseva kakovostnejšo storitev. Sin, ki je nekaj let polnoleten je po priporočilu terapevta hodil na terapijo vsak drugi teden, njegove težave so se izražale v precejšnji anksioznosti, prekinitvi študija v tretjem letniku, v pomanjkanju želje po čemerkoli, prekomerni samodestruktivnosti....
Po približno pol leta terapije se je stanje slabšalo do te mere, da je v svoji stiski pristal na urgenci zaradi poskusa samomora. Ko se je to dogajalo in so ga iz urgence prepeljali v Psihiatrično kliniko sem želela kontaktirati dr. Rebolja a neverjetno, njegove telefonske št. ni dal niti sinu ( kot svojemu pacientu) niti ni nikjer objavljena. Verjetno si lahko predstavljete stisko cele družine v tej situaciji sploh ker smo poskrbeli za “ustrezno” pomoč še pravočasno.
Po tem dogodku smo zamenjali psihiatra, sin je končno dobil tudi ustrezno diagnozo postavljeno na osnovi poglobljenega testiranja (da vemo s čem se ukvarjamo) in pomoč.
Ne razumem, kako se lahko nekdo, ki se odloči za tovrsten poklic tako ignorantsko obnaša do svojih pacientov. Preverila sem tudi pri dveh njegovih pacientkah in tudi oni nista dobili tel. št. ker baje je tak način njegova dela, prav tako sem preverila pri njegovih kolegih, ki opravljajo zasebno terapijo in so popolnoma vsi dosegljivi za svoje paciente.
Verjetno je po tej iskušnji logično, da sem celo razmišljala o tem, da bi ga prijavila na Zdravniško zbornico, pa sem se vseeno odločila, da ne zgubljam energije s tem.
V našem primeru gre za dve stvari, ki so botrovale temu, da smo zamenjali terapevta:
1. Nestrokovnost (da v pol leta ni diagnosticiral in ustrezno zdravil sinovo bolezen)
2. Mačehovski odnos do bolnika za katerega je na voljo izključno na terapevtski uri oz. v obsegu 100€, kolikor le ta stane
Zelo, zelo razočarani in prizadeti.
Default avatar

iscemkvalitetnegapsihiatra

Najlepša hvala za deljeno izkušnjo. Zelo mi je žal da se je pri vašem sinu tako izšlo in močno upam da se mu bo počutje čimprej uredilo in bo lahko kar se da hitro zaživel kvalitetno življenje.
Default avatar

Angelgirl48

Pozdrav omenjate testiranje na podlagi katerega je bila postavljena diagnoza za vašega sina. KJE pa ste opravili tovrstno testiranje, ter KAM (h katerem psihiatru) ste bili napoteni na zdravljenje - sklepam da je le to sedaj bolj strokovno.
Default avatar

marjetka29

Jaz pa psihiatra Rebolja priporočam. Je pa res, da imam terapevtko, s katero se srečujem na tedenski bazi, razvojno-analitična terapija, in psihiatrinjo, ki predpisuje nujna zdravila, dr. Rebolj pa je bolj kot "tretma", ki si ga včasih lahko privoščim, se mi je večkrat odprl kak nov pogled nase in na kakšno stvar, ki mi je dolgoročno koristil. Do zdaj sem bila zadovoljna z obravnavo pri njem. Je pa torej res, da sem šla tja, ko sem že bila psihiatično in psihološko obravnavana.

Morda poskusite z enim obiskom, in nato vidite ali vam odgovarja ali ne.
Default avatar

mit

Zdravo Jan.
Glede psihoterapije imam izkušnjo, da vse, kar se nam dogaja v sedanjosti, zares ima vzroke v preteklosti, lahko v otroštvu, lahko tudi sedanjosti. Ne gre zato, da bi krivili starše, oni se res potrudijo najboljše. Gre za dejstvo, da se v otroštvu v našo podzavest zapišejo tihe misli, ki jih potem kot odrasli mislimo o sebi in drugih, pa se jih ne zavedamo. Te misli, če so negativne, lahko motijo naše zdravje in delovanje možganov, tudi koncentracijo. V terapiji se prebudi stari spomin, kdaj se je težava začela in ko ga možgani prepoznajo, ga pozdravijo. In potem nimaš več težav oziroma ozdraviš v primeru bolezni. So pa terapevti zelo različni. In nekateri res ne znajo delat terapije tako kot je treba. Lahko naredijo človeku dodatne težave Tako, da je treba biti kar previden pri izbiri. Ali pa poskusit par krat pa da pol vidiš, če ti kaj deluje ali ne. Zmeraj poslušaj sebe. :) Fajn je najt sebi ta pravega. Pa kako dobro priporočilo od ljudi da imajo. Zelo pomembno je, da je terapevt tudi sam tekom izobraževanja - študija, dal proces psihoterapije skozi. Ker eni delajo kar brez lastne izkušnje in potem ne vejo zares, kaj se tebi dogaja. Je treba bit kar pogumen, pa jih poklicat, pa vse izprašat, katero terapevtsko šolo so delali, pa če so imeli prakso. Nič se bat. Pomembno je, da je terapevt dober, drugače ti res še težave naredi, da ne veš več na koncu ali je s teboj kaj narobe ali z njim. Če je terapevt res dober, pa ti lahko življenje obrne sto odstotkov na bolje! To kažejo izkušnje. Samo mora biti res v redu! Vredno je poskušati. Vsak svetovalec, terapevt ti da korak naprej, če že takoj ne najdeš ta boljšega. Samo da iščeš dalje.
Default avatar

Jon jon

Zdravo!
Jaz mislim, da Damijana Voglar, je psihoterapevtka res obvlada svoje delo, zna človeku stati ob strani. Mi je res pomagala v hudi stiski. Dosegljiva tudi po telefonu, ko je kriza, brez problema. Ni pa psihiatrinja.
Default avatar

Bodimo realno

Slovenska psihiatrija in tudi svetovna je navadno šarlatanstvo. O tem je govoril že priznani psihiater Dr.Robert Tore. Ekspanzija psihiatričnih motenj ne pozna meja. Vse več psihičnih stanj se uvršča pod bolezni, zaradi legalnega dilanja, s čimer se le zmanjšuje simptomatika.
Naj se javi kakšen dr. spec. psihiatrije z imenom in priimkom in naj pove koliko svojih pacientov je dejansko pozdravil in kakšne dokaze lahko ponudi za slednje.

Dr.Klemen Rebolj je izreden strokovnjak, seveda so reakcije različne, ker določeni si želijo instant olajšanja preko izlajanja, tolažbe, medikametoze (droge), spet drugi znajo prisluhniti, da so potrebne korenite spremembe za trajno izboljšanje.
Default avatar

Enen

Glede na mojo izkusnjo za Dr. Rebolja en velik "NE" - ima pomanjkljivo strokovno znanje in zelo neprofesionalno se je vedel. Za delo z ljudmi v stiskah bi moral biti clovek osebnostno primeren. Ni mi fajn pisati negativno o kom, a je na tem mestu za dobro vseh drugih. V Ljubjani je veliko terapevtov z pol nizjo ceno, ki vedo, za kaj se pri terapiji zares gre in so tudi osebnostno primerni za tako delo.
Default avatar

Enen

Zna dr. Rebolj dati tudi kake dobre nasvete, ni kaj. Tud jaz jih nekaj hvalezno uporabljam. (Naj bo koristi od dragega placevanja.). Za resne dusevne stiske "nasveti" niso dovolj, je potrebno zares veliko pravega, strokovnega znanja in predvsem primernega pristopa. Ce moras po njem potem iskati pomoc pri drugih specialistih, kaj si naj clovek misli, tega ne odtehta.
Default avatar

Enen

... misljeno je bilo, da drugi strokovnjak popravlja posledice nestrokovnosti prvega.. si lahk pol mislite, kaj to pomeni za enga cloveka, ki je prisel s tezavami...
Default avatar

V razmislek - odgovor na Bodimo realni

Bodimo realni, če gospod psihiater spravi nekoga do poskusa samomora (in ta bog ne daj uspe) ali da se človeku tako močno poslabša stanje ob terapiji, da ga pripelje do notranjega zloma, kako naj tak človek dela trajno spremembo!!??, če je mrtev!! ali če sploh več ne more funkcionirati trezno in se ne more več pripeljati k psihiatru na srečanje? Kdo naj potem dela spremembe? Bo šel psihiater med angelčke pomagat, ali na psihiatrijo k ubogemu človek, ki ga je privedel preko roba njegovih trenutnih sposobnosti za spremembe? Je potrebno upoštevati, da si marsikdo želi resničnih sprememb, samo da je njegova psiha tolk v tistih trenutkih na psu, da enostavno potrebuje veliko dozo sočutja in razumevanja s strani sočloveka, in tudi če je to trenutno izlajanje hude notranje travme.
Ste bili kdaj spolno zlorabljeni? Veste v kako krizo in delir pade človek, ko to podoživlja!!!??? In na terapiji se dogaja ravno to. Take stvari pridejo na plan, vse kar nam je bilo najhujšega storjenega. (Tudi če smo jih že pozabili.) Ali veste, da se v takih trenutkih podoživljanja hudih travm vklopijo v telesu vsi stresni sistemi, človek občuti občutke iz časa zlorabe, kot da bi se dogaja v tem trenutku in človekovi razumski možgani "zamrznejo" in ne morejo funkcionirati normalno. Človek takrat ni sposoben samokontrole. ( Govorim o res hudih stiskah, ne o tem, ko se nekdo razjezi in nadira vse naokoli za vsako figo. Da ne bo pomote.) Takrat človek ni sposoben lepo prijazno reči "striček psihiater, meni je tako zelo hudo a bom sedaj zelo vljuden, veste, čeprav sem takrat skoraj umrl od groze in sedaj vse to čutim in podoživljam v sebi, da so me zlorabili.., kaj moram narediti v življenju, da me to ne bo več noč in dan preganjalo?" Roko na srce, nihče od nas ni rad v stanju, ko je izven kontrole, pa si zaradi preteklih izkušenj v tistem trenutku enostavno ne more pomagati. Ste lahko vi zmeraj mirni in poveste vse v prijaznem in ljubečem tonu? Ali vsaj normalnem? Še posebej takrat, ko vas znotraj kaj zaboli v interakciji s kom? Mislim, da redko kdo od nas to v življenju zmore. Imamo kaj za delati na tem področju...
Če je nek strokovnjak na mestu, da želi pomagati ljudem, a ni njegova največja lastna notranja želja, da skuša najti primeren pristop za tistega človeka, ki ga ima pred sabo, da se mu stanje toliko izboljša, da bo lahko resnično delal spremembe na sebi? Tudi če je to v tistem trenutku, da izjoče svojo bolečino, iztuli travmo v obliki jeze, ali kar koli podobnega v terapevtski ambulanti. Gre za resne življenjske stvari. Takšno odpiranje notranjosti sočloveku je ključno za notranje resnično ozdravljenje človeka. Toliko znanstvenih raziskav govori o tem, da ko človek doživi sočutje s strani sočloveka, ko se čuti sprejetega, razumljenega, ko nekomu pove svojo stisko, to v njem povzroči mnoge bio-kemijske in druge procese, ki pomagajo njegovim možganom in telesu delovati bolje in se ozdraviti. Dobi voljo in motivacijo za samozdravljenje in predvsem samozavest, da lahko tudi sam izboljša svoje življenje. Medčloveški odnos je zelo ključen.
Glede zdravil pa se strinjam, da ljudi velikokrat hranijo z njimi po nepotrebnem. A vendar, uravnovešen pogled potrebujemo, brez skrajnosti, če komu reši življenje v tistem trenutku tabletka, naj bo, pa lahko tak človek potem dela hkrati spremembe na sebi, pol tabletka čez čas odpade.. (Mrtev ne rabi ne psihiatra ne tabletke... ). Jaz menim, da predvsem veliko sočutja potrebujemo, drug do drugega, v takih poklicih dela z ljudmi pa še posebej. Samo razumevanje in sočutje lahko zares delata čudeže. In psihiatri in psihoterapevti lahko že samo z zares sočutnim pristopom veliko spremembo v človeku naredijo. Preizkušeno, garantiram. Občutek resničnega razumevanja, sprejemanje, lahko nadomesti ure in ure pogovorov, kako bi moral živeti, narediti, spremeniti se.. Saj težave imamo ljudje vendar ravno zato, ker z nami v odraščanju niso ravnali sočutno in razumevajoče.... Verjamem, da bi tudi psihiatri in psihoterapevti potem potrebovali po dolgih urah dela malo prijaznosti in sočutja od nekoga drugega, da si napolnijo tudi svoje baterije in pomirijo in oskrbijo svoja ljubeča srca.