Mešane disociativne (konverzivne) motnje
Pozdravljeni,
najverjetneje ste dobili napotnico za pregled pri specialistu klinične psihologije. Na naslednji povezavi https://cakalnedobe.ezdrav.si/ lahko preverite kje se lahko naročite in kakšne so predvidene čakalne dobe. Uradno ime zdravstvene storitve je Pregled pri kliničnem psihologu – prvi.
Pregled pri kliničnem psihologu se začne z intervjujem, usmerjenim pogovorom o težavah, s katerimi se soočate. Na podlagi intervjuja in napotnega vprašanja vašega psihiatra, se klinični psiholog/ psihologinja nato odloči za nabor vprašalnikov in psiholoških preizkusov, ki jih bo uporabil/a, zato da bo lahko vašemu psihiatru podal/a dodatne informacije o vas in vaši diagnozi. Najverjetneje boste po intervjuju izpolnjevali osebnostni vprašalnik, kjer boste odgovarjali na različna vprašanja o vaših lastnostih, počutju in vedenju (odgovarjali boste, ali posamezne trditve veljajo za vas ali ne; v kolikšni meri veljajo za vas). Lahko pa da bo uporabil/a kak projekcijski preizkus, kjer boste podali proste odgovore na predstavljeno gradivo (ena izmed možnosti je na primer Rorschachov preizkus, kjer podate proste odgovore na predstavljene standardizirane packe črnila). Sproti vam bo razloženo, kakšna so navodila in čemu je namenjen kateri test oz. vprašalnik. Pregled lahko traja več srečanj, posamezno srečanje pa običajno traja uro do uro in pol. Ob koncu boste dobili pisni izvid, ki ga boste nato posredovali svojemu psihiatru.
Mešane disociativne (konverzivne motnje) po MKB 10 (Mednarodna klasifikacija bolezni, 10. izdaja) predstavljajo opis za pojave, kot so delna ali popolna izguba normalne integracije med spomini iz preteklosti, zavedanja identičnosti in neposrednih senzacij in nadzora nad telesnimi gibi. Vsi tipi disociativnih motenj težijo k temu, da izginejo po nekaj tednih ali mesecih, zlasti še, če je njihov nastanek povezan s kakim travmatskim življenjskim dogodkom. Bolj kronične motnje, zlasti paralize in anestezije, bi se lahko razvile, če je nastop povezan z nerešljivimi problemi ali medosebnimi težavami. Te motnje so poprej označene kot različni tipi »konverzivne histerije«. So pa – domnevamo – po svojem izvoru psihogene in so tesno časovno povezane s travmatskimi dogodki, nerešljivimi in neznosnimi problemi ali s skaljenimi medčloveškimi odnosi. Simptomi pogosto prikazujejo pacientovo predstavo, kako naj bi se telesna bolezen kazala. Zdravniški pregled in preiskave ne odkrijejo kake znane telesne ali nevrološke motnje. Očitno je še, da je izguba funkcije izraz čustvenih konfliktov ali potreb. Simptomi se lahko razvijejo v neposredni povezavi s psihološkim stresom in se često pojavijo nanagloma. Sem lahko uvrstimo le motnje telesnih funkcij, ki so normalno pod nadzorom hotenja, in izgubo čutnih zaznav.
Rezultati pregleda pri kliničnem psihologu so vašemu psihiatru v pomoč pri opredelitvi poti nadaljnjega zdravljenja. Tako kliničnega psihologa kot vašega psihiatra pa v primeru nerazumevanja izvida ali diagnoze vedno lahko prosite za dodatno pojasnitev.
Lep pozdrav,
Mihaela Burina, univ. dipl. psihologinja