Pozdravljeni,
pred nekaj meseci ste mi odgovorili na vprašanje, ali naj glede na fragmentirano osebnost obiščem psihiatra ali zadostuje psihoterapija, in rekli, da je obisk psihiatra smiseln takrat, ko želim/je potrebno farmakološko zdravljenje.
Sedaj sem s pomočjo terapije (in res izvrstnega dela terapevtke, ki mi nudi varno in spodbudno okolje, stik) ter introspekcije navezala stik s več disociiranimi deli moje osebnosti in - da ne dolgovezim z opisi, četudi si sama seveda ne morem postaviti diagnoze - sama setava in delovanje našega notranjega kolektiva še najbolj ustreza opisu pod diagnostično šifro F44.88 Druge opredeljene disociativne motnje (1b) - amnezijo imam le za travmatične dogodke (čustvene in somatske flashbacke, mlajši deli osebnosti sporočajo, da "o tem ne smem govoriti, ker se bo zgodilo nekaj groznega"; različna dejstva nakazujejo spolno zlorabo v otroštvu, najverjetneje znotraj družine, kot je potrdila terapevtka) in za kakšne nepomembne vsakdanje stvari, sicer je kontinuiteta mojega biografskega spomina ohranjena.
Spričo zgornjega se ponovno ukvarjam z vprašanjem, ali bi bilo smiselno iskati diagnozo za moje stanje in simptome - postavi jo menda lahko samo psihiater, hkrati pa za same disociativne motnje kolikor vem ni farmakološkega zdravljenja, razen lajšanja morebitnih spremljajočih simptomov (npr. depresije, anksioznosti itd.) - zdravljenje poteka z dolgotrajno psihoterapijo, kar bom v vsakem primeru nadaljevala.
Iskreno, pa bi bila vesela strokovne potrditve ali ovrženja mojih predvidevanj, saj se mi kljub temu, da je z mojimi ugotovitvami marsikaj dobilo smisel in so se puclji začeli končno zlagati v neko celoto, vedno znova porajajo dvomi, da je to še ena zabloda v iskanju tega, kaj je sploh z mano narobe/kaj mi otežuje življenje.
Zavedam se, da so disociativne motnje osebnosti kontroverzna tema in jih nekateri strokovnjaki kljub klasifikaciji ne priznavajo kot resnične - ali veste morda, kako je s tem pri nas v Sloveniji? Ali pa kako dolgo nekje povprečno traja obravnava pacienta, da lahko psihiater potrdi ali ovrže sum na to diagnozo?
Ali lahko diagnozo postavi tudi klinični psiholog?
Najlepša hvala za vaše odgovore.
pred nekaj meseci ste mi odgovorili na vprašanje, ali naj glede na fragmentirano osebnost obiščem psihiatra ali zadostuje psihoterapija, in rekli, da je obisk psihiatra smiseln takrat, ko želim/je potrebno farmakološko zdravljenje.
Sedaj sem s pomočjo terapije (in res izvrstnega dela terapevtke, ki mi nudi varno in spodbudno okolje, stik) ter introspekcije navezala stik s več disociiranimi deli moje osebnosti in - da ne dolgovezim z opisi, četudi si sama seveda ne morem postaviti diagnoze - sama setava in delovanje našega notranjega kolektiva še najbolj ustreza opisu pod diagnostično šifro F44.88 Druge opredeljene disociativne motnje (1b) - amnezijo imam le za travmatične dogodke (čustvene in somatske flashbacke, mlajši deli osebnosti sporočajo, da "o tem ne smem govoriti, ker se bo zgodilo nekaj groznega"; različna dejstva nakazujejo spolno zlorabo v otroštvu, najverjetneje znotraj družine, kot je potrdila terapevtka) in za kakšne nepomembne vsakdanje stvari, sicer je kontinuiteta mojega biografskega spomina ohranjena.
Spričo zgornjega se ponovno ukvarjam z vprašanjem, ali bi bilo smiselno iskati diagnozo za moje stanje in simptome - postavi jo menda lahko samo psihiater, hkrati pa za same disociativne motnje kolikor vem ni farmakološkega zdravljenja, razen lajšanja morebitnih spremljajočih simptomov (npr. depresije, anksioznosti itd.) - zdravljenje poteka z dolgotrajno psihoterapijo, kar bom v vsakem primeru nadaljevala.
Iskreno, pa bi bila vesela strokovne potrditve ali ovrženja mojih predvidevanj, saj se mi kljub temu, da je z mojimi ugotovitvami marsikaj dobilo smisel in so se puclji začeli končno zlagati v neko celoto, vedno znova porajajo dvomi, da je to še ena zabloda v iskanju tega, kaj je sploh z mano narobe/kaj mi otežuje življenje.
Zavedam se, da so disociativne motnje osebnosti kontroverzna tema in jih nekateri strokovnjaki kljub klasifikaciji ne priznavajo kot resnične - ali veste morda, kako je s tem pri nas v Sloveniji? Ali pa kako dolgo nekje povprečno traja obravnava pacienta, da lahko psihiater potrdi ali ovrže sum na to diagnozo?
Ali lahko diagnozo postavi tudi klinični psiholog?
Najlepša hvala za vaše odgovore.
