Med.Over.Net

Psihiatrija

Odgovarjajo: Daniela Fiket, dr. med. specialistka psihiatrije in psihoterapevtka

Psihična stiska, strah, fobija, anksioznost, panika, terapija, uporaba zdravil, diagnoza, depresija, psihoza, bipolarna motnja, pomoč in svetovanje ob življenjskih dilemah.

Daniela Fiket , dr. med. specialistka psihiatrije in psihoterapevtka

Daniela_Fiket

Kaj lahko storim za preprečitev duševnih bolezni?

Default avatar

Klemen111

Spoštovani,

veliko se piše in govori, zdravniki opozarjajo in na zdravniških pregledih svetujejo in izvajajo presejalne teste glede preprečevanja raznoraznih telesnih bolezni (srčno žilne bolezni, sladkorna bolezen, razne vrste raka, nalezljive bolezni (v zadnjem času so aktualne ošpice), ...

Prav nič pa iz strokovnih medicinskih krogov ni zaslediti o preprečevanju psihičnih bolezni, npr. depresije, anksioznih motenj, psihoz, vedenjskih, osebnostnih motenj, itd. Le glede kemičnih zasvojenosti je medicinska stroka enotna, da je za njihovo preventivo najbolje, da se substanc, ki zasvojijo, niti ne poskusi oz. da se izmed njih kvečjemu rdeče vino pije v zmernih količinah. Prav tako se pri zdravnikih ne dela presejalnih testov za navedene bolezni (ki se jih bojda da zdraviti, ko enkrat nastopijo).

Iz laičnih, psevdoznanstvenih in alternativnomedicinskih krogov pogosto zasledim, da so za duševno zdravje pomembni optimizem, pozitivna naravnanost in zadovoljstvo z življenjem.

Zaradi zgoraj navedenega vljudno prosim za informacijo z vašega strokovnega, uradnomedicinskega stališča, kaj lahko kot posameznik naredim za preprečitev duševnih bolezni pri sebi? Kaj lahko kot odrasla oseba zase storim, da ne dobim psihičnih bolezni (razen tega, da se ne zadevam z opojnimi substancami in vedenji, ki zasvojijo (pri čemer niti nisem siguren, ali so igre na srečo, internet in računalniške igre edine nekemične stvari, ki zasvojijo))?
Default avatar

Daniela_Fiket

Pozdravljeni,

če vemo, da pri večini (če ne pri vseh) psihičnih bolezni so vzroki biološki, psihološki in socialni, potem je lažje razumeti tudi na kaj lahko vplivamo, in na kaj malo manj ali sploh ne.
Pri nekaterih bolezni je vpliv genetike močnejši (recimo pri shizofreniji), pri drugih je pojav bolezni posledica biološke ranljivosti in hkrati psiholoških dejavnikov (depresija, anskiozne motnje), pri tretjih imajo socialni dejavniki tudi zelo močan vpliv (stresne motnje, odvisnosti itp.).
Na genetiko ne moremo vplivati, ker nam je dana, lahko pa ohranjamo možgane zdrave in v dobri formi. Na isti način kot skrbimo za telo. Možgani so organ ki potrebuje veliko hranil in veliko kisika, torej, če skbimo za zdravje na splošno, bodo tudi naši možgani profitirali.
Na psihološke vzroke lahko vplivamo. En primer tega je psihoterapija, ko z določenimi tehnikami, spreminjamo škodljive miselne in čustvene vzorce.
Na socialne dejavnike lahko le delno vplivamo, tako da skrbimo za kvalitetne in pristne človeške stike, da si izberemo delo ki nas veseli in izpolnjuje, hkrati pa omogoča dostojno življenje, da srbimo za svoje interese (do umetnosti, športa, duhovnosti), srbimo za iskrene in ljubeče družinske odnose. Vse to, lahko deluje "zaščitno" in nam omogoči, da se lažje spoprijemamo z nevšečnostmi ki so neizogibnim del življenja.

Lep pozdrav,
Daniela Fiket, dr.med.
Specialistka psihiatrije
Transakcijska analitičarka-svetovalka

Psihoterapija v Ljubljani in po Skype-u!
Mail: [email protected]
http://psihoterapija-fiket.si
Default avatar

klemen111

Daniela_Fiket je napisal/a:
Pozdravljeni,

če vemo, da pri večini (če ne pri vseh) psihičnih bolezni so vzroki biološki, psihološki in socialni, potem je lažje razumeti tudi na kaj lahko vplivamo, in na kaj malo manj ali sploh ne.
Pri nekaterih bolezni je vpliv genetike močnejši (recimo pri shizofreniji), pri drugih je pojav bolezni posledica biološke ranljivosti in hkrati psiholoških dejavnikov (depresija, anskiozne motnje), pri tretjih imajo socialni dejavniki tudi zelo močan vpliv (stresne motnje, odvisnosti itp.).
Na genetiko ne moremo vplivati, ker nam je dana, lahko pa ohranjamo možgane zdrave in v dobri formi. Na isti način kot skrbimo za telo. Možgani so organ ki potrebuje veliko hranil in veliko kisika, torej, če skbimo za zdravje na splošno, bodo tudi naši možgani profitirali.
Na psihološke vzroke lahko vplivamo. En primer tega je psihoterapija, ko z določenimi tehnikami, spreminjamo škodljive miselne in čustvene vzorce.
Na socialne dejavnike lahko le delno vplivamo, tako da skrbimo za kvalitetne in pristne človeške stike, da si izberemo delo ki nas veseli in izpolnjuje, hkrati pa omogoča dostojno življenje, da srbimo za svoje interese (do umetnosti, športa, duhovnosti), srbimo za iskrene in ljubeče družinske odnose. Vse to, lahko deluje "zaščitno" in nam omogoči, da se lažje spoprijemamo z nevšečnostmi ki so neizogibnim del življenja.

Lep pozdrav,
Hvala vam za vse informacije. Imam še eno vprašanje v zvezi z mojim prejšnjim vprašanjem in vašimi odgovori. Torej je ok za njeno duševno zdravje tudi, če gre npr. sama v kino (in se ob tem zelo zabava ob gledanju filma, mnogo bolj kot če bi bila v družbi)? Opažam namreč, da če sem sam, si lahko izberem film po svoji izbiri in v njem res uživam, če pa sem v družbi drugih, pa se moramo uskladiti in potem gledam kaj, kar me ravno ne zanima in tudi uživam potem ne v tolikšni meri... Res pa je, da v dvorani nisem sam - samo sem brez svoje družbe... V medijih namreč berem, da je treba, da smo v družbi, da smo ljudje družabna bitja in da sami ne funkcioniramo, medtem ko sam pri sebi opažam nasprotno - da se marsikdaj bolj sprostim, bolj uživam, ko sem sam kot takrat, ko sem v družbi. Tudi npr. migat grem lahko kamorkoli, kadarkoli, ko sem sam, ko sem pa z družbo, se moram pa usklajevati, potem pa mi je bodisi prenaporno (zanima jih gorništvo, maraton, kolesarjenje na desetine km naenkrat) ali pa premalo naporno (želijo le miren, lahek sprehod par 100 m)... Ko sem pa sam, pa lahko uberem svoj tempo... Ali je za duševno zdravje v takem primeru nemara bolje, da sem sam in ob tem res uživam?
Default avatar

Daniela_Fiket

Pozdravljeni,

mislim, da je potrebna prava mera vsega. Včasih smo bolj razpoloženi za uživanje v družbi sebe samih, včasih pa nam ustreza družba drugih. Pomembno je, da se dobro počutimo če smo sami in tudi če smo v družbi. Da se nam ni treba izogibati ne samote, ne družbe.

Lep pozdrav,
Daniela Fiket, dr.med.
Specialistka psihiatrije
Transakcijska analitičarka-svetovalka

Psihoterapija v Ljubljani in po Skype-u!
Mail: [email protected]
http://psihoterapija-fiket.si