Pozdravljeni,
Precej prepricana sem, da imam MOM. Moja mama je solski primer MOM in spomini na moje otrostvo niso prijetni-vsaj tisti, v katerih je hkrati tudi ona.
Pri sebi sem ze v prvi zvezi zasledila podobne znacajske/osebnostne poteze, zato sem zacela intenzivno delati na sebi; prebrala sem gore akademske literature, knjige, forume itd.
Menim, da sem precej stvari ze razresila in omilila, se vedno pa je ostalo dejstvo, da ljudi ki me enkrat prizadanejo, custveno “odklopim”. V trenutku se zgodi premik in do njih ne cutim vec nicesar. Razumsko sem ze vse predelala, tudi njihovo postopanje, nikakor pa ne morem “vklopiti” custev do njih. Tezava je, da so med “odklopljenimi” tudi moji bliznji; z njimi funkcioniram ves dan in tezko je, ce do njih ne cutis nic. Kako bi si se lahko pomagala?
Psihoterapija zal ne pride v postev, ker skrbim 24/7 za otroka s posebnimi potrebami.