Med.Over.Net

Psihiatrija

Odgovarjajo: Daniela Fiket, dr. med. specialistka psihiatrije in psihoterapevtka

Psihična stiska, strah, fobija, anksioznost, panika, terapija, uporaba zdravil, diagnoza, depresija, psihoza, bipolarna motnja, pomoč in svetovanje ob življenjskih dilemah.

Daniela Fiket , dr. med. specialistka psihiatrije in psihoterapevtka

Daniela_Fiket

Obožujem seksi ženska oblačila

Default avatar

fetisist_85

Pozdravljeni. Že odkar pomnim, se vzburjam na seksi oblečene ženske. Že kot nekaj let star otrok (rojen sem 1985) sem ob listanju revij s slikami žensk v kopalkah takoj občutil napetost med nogami, medtem ko sem ob gledanju slik povsem nagih žensk ostal hladen.

V srednješolskih letih sem fantaziral o vrstnicah v samostoječih najlonkah. Pri svojih 11. letih sem med poukom opazil, da ima učiteljica oblečeno svetlečo satenasto bluzo, zaradi česar mi je bila zelo všeč. Leta 2005 sem slučajno odkril stran s slikami in filmi seksa, v katerih so ženske oblečene v najlonke, krila, satenaste bluze in visoke pete. Leta 2008 sem pa odkril še erotično stran s slikami in filmi žensk v hlačnih nogavicah, tako zgolj poziranje kot seks.

Leta 2009 sem spoznal prvo dekle in ko je padel dogovor, da sva par sem ji povedal da si želim, da bi med spolnim odnosom imela oblečene najlonke. Moji želji je ustregla.

Leta 2012 sem pričel s kupovanjem ženskih kopalk, 2014 pa še s kupovanjem ženskih satenastih bluz in usnjenih pajkic. Naj omenim, da zelo rad oblečem spodnji del ženskih bikink, hlačne najlonke in usnjene pajkice, vse skupaj pod kavbojkami tako da okolica ne ve, da imam na sebi nekaj ženskih kosov oblačil.

Sprašujem se, če je s tem kaj narobe oz. je kaj narobe z mano (če sploh lahko rečemo, da je kaj narobe?)
Default avatar

Daniela_Fiket

Pozdravljeni,

dokler gre samo za močno privlačnost do ženskih seksi oblačil in vam ta privlačnost ne provzroča omembe vrednih težav, gre samo za različico človeške seksualnosti. Postala bi motnja, če ne bi mogel brez vašega fetiša doseči spolne vzburjenosti in orgazma. Torej ločnica med fetišizmom in seksualno preferenco je prav ta, da pri seksualnih preferencah so seksi spodnjice zaželen dodatek, pri fetišizmu, brez fetiša ni seksa.
Upam, da sem vam odgovorila na vprašanje,

Lep pozdrav,
Daniela Fiket, dr.med.
Specialistka psihiatrije
Transakcijska analitičarka-svetovalka

Psihoterapija v Ljubljani in po Skype-u!
Mail: [email protected]
http://psihoterapija-fiket.si
Default avatar

fetisist_85

Pozdravljeni. Hvala za odgovor. Pravite, da pri fetišizmu ni seksa brez fetiša. Točno to je pri meni. Sedanje dekle ima zaenkrat odpor do nošenja oblačil med seksom. Sicer sem jo nekoliko omehčal, ko sem ji poleti v trgovini kazal ženske kopalke in ji hotel kupiti komplet le-teh. Moram pa reči, da mi seks s povsem nagim dekletom ne diši preveč. Najraje bi jo videl seksi oblečeno. Skupaj sva že dobri dve leti, zveza na daljavo, videvanje na vsake 3 do 4 mesece, zato posledično zelo počasi napreduje moj trud jo omehčati.
Default avatar

Daniela_Fiket

Pozdravljeni,
čeprav je vaš fetiš popolnoma nenevaren, je možno, da boste moral iskati partnerico kateri ne bo provzročal težav. Namreč, pogosto se zgodi, da ima fetišist nekoliko razosebljen odnos do seksualne partnerice, saj je ona sama samo "nositeljica" fetiša, ne pa izvor poželjenja. To lahko provzroči nezadovoljstvo in moti občutek bližine, intimnosti, saj je nek predmet, kos oblačila, venomer med partnerjem. Če pa vaša partnerica s tem nima težav, potem težav ni.

Lep pozdrav,
Daniela Fiket, dr.med.
Specialistka psihiatrije
Transakcijska analitičarka-svetovalka

Psihoterapija v Ljubljani in po Skype-u!
Mail: [email protected]
http://psihoterapija-fiket.si
Default avatar

fetisist_85

Ga. Fiket, pozdravljeni. Kaže da ne morem uživati v seksu s povsem nago žensko. Z dekletom sva sedaj po 5. mesecih bila dva tedna skupaj in v tem času sva le enkrat seksala, pa še tedaj je spolni odnos trajal vsega 2 minuti. Ne jaz, ne ona nisva doživela orgazma. Preprosto nimam želje po seksu oz. ne morem seksati s povsem nago žensko. Kot sem že omenil, sem že kot nekajletni otrok imel fetiš na ženske v kopalkah in fetiš se je kot kaže z leti samo še dodatno razvijal. Kaj menite, je edina rešitev vreči karte na mizo in se glede tega z njo pogovoriti? Med ostalim mi je že dan po prihodu povedala, da v primeru če se bova kdaj razšla želi, da ostaneva prijatelja. Še eno leto nazaj mi je govorila, da me ne sme nikoli izgubiti. Hočem reči da zanjo očitno ne bi bilo konec sveta, če bi se razšla in mi s tem na nek način daje zeleno (če je še eno leto nazaj "svetila" rdeča) luč za pogovor in če ne bi našla rešitve, razhod in s tem možnost najti žensko, ki ji fetiša ne bo problem potešiti, predvsem pa najti partnerko nekje bližje saj ugotavljam, da mi zveza na tako daljavo (800 km) ne ustreza. Videvanje na vsakih nekaj mesecev za en teden, ne vem če sem dolgoročno za to. Zame je to premalo videvanja. Morda v tem tiči del vzroka, da nimam občutka da sem v zvezi. Saj jo imam rad in tudi jaz je nočem izgubiti, toda če ne bova našla rešitve...* Rad bi tudi končno izkusil seks brez kondoma. Namreč zaradi njenega strahu pred zanositvijo moram vedno imeti nataknjen kondom kljub temu, da jemlje kontracepcijske tabletke.
Mislim da bi mi lahko celo uspelo, če bi ji mirno opisal da bi bil najsrečnejši človek na svetu, ko bi med seksom imela na sebi kakšno seksi krpico (najlonke, kopalke, satenasta bluza). Med ostalim sem na spletu našel članek v katerem piše, da ni s tem nič narobe: https://zenska.hudo.com/seks-partnerstv ... n-fetis-2/
Morda bi jo uspel omehčati oz. "podreti" njeno bariero, odpor če bi mailu dodal članek. Naj omenim da je ona zelo sramežljiva, nesamozavestna. Sem njen prvi fant, stara sva jaz 32, ona 28. Resno moram z njo glede tega razčistiti, ker tako več ne gre. Je tudi nekoliko močnejše postave in možno, da se zato ne počuti dobro v svoji koži. Že na ulici se oziram za postavnimi ženskami, ki jim npr. usnjene pajkice poudarijo postavo. Želim prebrati še vaše mnenje.
Če menite da bi bilo bolje, da o tem podebatirava preko zasebnih kanalov, bi potreboval vaš mail.

S spoštovanjem
Fetišist

*Po drugi strani se bojim kaj če mi ne uspe najti nove partnerice. Kot pravi eden od forumašev:
Marko je napisal/a:
Menim, da se bo kmalu našla kakšna resna glede na to, da ponudb ti ne manjka.
Pri meni žal ni tako. Še pri dekletih s katerimi sem bil, sem se moral preklemano potruditi in tudi kdaj napisati, kar so one želele prebrati in ne kar jaz resnično mislim. Tudi ko sem bil v zvezi, razen ene ali dveh deklet ni bilo zanimanja zame (pravijo, da so oddani moški privlačnejši in imajo ponudbe na vsakem koraku). Pri ženskah mi nikoli ni šlo, prvo dekle sem imel šele pri 23, pa še to zahvaljujoč obstoju interneta. Da se razumemo, v srednješolskih letih sem bil všeč kar nekaj dekletom, toda ker mi vizualno niso bile privlačne sem jih zavrnil. Ko pa sem si med poletnimi počitnicami med 3. in 4. letnikom SŠ zares zaželel dekle, nisem zaradi težav pri navezovanju stikov in predvsem pomanjkanja stikov z dekleti nobene našel. Če se vrnem k prvemu dekletu, imel sem srečo večjo kot pamet, da sem bil oz. sva bila ob pravem času na pravem mestu (nepričakovano sva se spoznala preko zdaj že ukinjenega spletnega foruma). Tudi naslednji dekleti sem prav tako spoznal preko spleta, šlo je za konkretno iskanje (oddali sta oglas, da želita spoznati fanta za resno zvezo), toda prvo sem že dva meseca po začetku zveze dobil na hudi laži (moškim se je še naprej predstavljala kot samska), drugo pa je pričelo marsikaj motiti že 1,5 meseca po začetku - sumim, da je v tem času spoznala še nekoga in je nad mano izvajala teste, da bi se lažje odločila za enega od naju. Namreč leto dni po razhodu se je poročila.
Default avatar

Daniela_Fiket

Pozdravljeni,

meni se zdi samoumevno, da smo v resnem razmerju iskreni. Če ne povemo kaj nam je všeč, v čem uživamo in v čem ne uživamo, je manjša verjetnost, da bo partner kar sam uganil, saj zelo verjetno ni jasnoviden/na...
Seveda, to za sabo potegne tudi tveganje, da partnerka ne bo za to, ampak itak, da je boljše to vedeti, kot pa nesrečen ostati v razmerju v katerem ne moremo biti iskreni.
Kar se pa tiče vaših strahov, da nove partnerke ne boste našel, je to razumljivo, vendar se mi ne zdi smiselno skrbeti vnaprej za nekaj kar verjetno ne bo problem. Izkušnje drugih, za vas niso relevantne, vi niste ta drugi...

Lep pozdrav,
Daniela Fiket, dr.med.
Specialistka psihiatrije
Transakcijska analitičarka-svetovalka

Psihoterapija v Ljubljani in po Skype-u!
Mail: [email protected]
http://psihoterapija-fiket.si
Default avatar

fetisist_85

Sem ji že na začetku dal vedeti, da mi je všeč če je ženska med spolnim odnosom erotično oblečena. Poskusila sva in ji ni bilo všeč. Kasneje mi je nekajkrat rekla, da če ne bom hotel razumeti da noče imeti na sebi seksi krpic, mi bo dala konec. Torej vprašanje je, kako naj jo omehčam (če sploh kako)?
Poleg tega se bova zopet videla šele decembra. Sploh nimam občutka, da sem v zvezi. Samega sebe dojemam kot samskega. Tudi komunikacija med nama je postala zelo redka.

Kar se tiče izkušenj drugih, jaz žal nisem eden tistih po katerem bi bilo povpraševanje. Sploh ne vem, kje naj spoznavam dekleta. Nimam niti ene prijateljice, z dekleti nimam stikov. Soforumaš za tistega pravi, da mu ni treba skrbeti glede na to, da mu ponudb ne manjka. Pri meni je pa ravno to, ponudb sploh ni. Pravite da izkušnje drugih zame niso relevantne. To ne bi bil problem, če ti drugi ne bi bili (kot je soforumaš ugotovil) pri ženskah uspešni. Kaj smo potemtakem tisti na drugem bregu? V življenju naj bi se zgledovali po uspešnih ljudeh, ker naj bi tako tudi sami postali uspešni? Samo na tem forumu sem pred kratkim že pod 5. vzdevkom zasledil leto mlajšega vrstnika, ki mu pri dekletih kronično ne gre. Že najmanj od leta 2014 je neprostovoljno samski, vsi njegovi poskusi dosedaj so se končali z zavrnitvijo. Ko grem kam, npr. v trgovino opažam, da so tam skoraj vsa dekleta v družbi svojih fantov. Sprašujem se kje oz. kako se najdejo, spoznajo? Ali je nemara res kaj na tem, kar piše v tej temi?
viewtopic.php?f=124&t=11129626
Dosedaj mi je uspelo le preko interneta, pa še pri tem dve nista bili pravi zame. Če bi sedaj bili v letu 1990, kdove, mogoče pri svojih 32. še niti prvega poljuba ne bi doživel. Le-ta se je namreč zgodil z dekletom, ki sem jo leta 2009 spoznal preko sedaj že nekaj časa ukinjenega foruma. Pri svojih 19. sem prvič poskusil najti dekle preko oglasa v Frkolinki (priloga ravno tako ukinjene revije Frka), ker preprosto ni bilo videti da bo šlo kako drugače. Pa še tedaj se je odzvalo le nekaj deklet pri čemer se je izkazalo, da je resna samo prva. Ostale so se mi po nekaj izmenjanih sms sporočilih nehale javljati. Na faksu je v 1. letniku že prvi teden postalo jasno, da v oddelku ne bo parčkanja (domala vse kolegice so oddajale neprijetno, negativno energijo). Tudi na študentskih žurih se ni nikoli nič zgodilo, če pa je že kje kakšna pokazala interes (kar se je zgodilo zelo zelo redko), sem v odločilnih sekundah zmrznil. Pred 4. leti sem poskusil z oglasom v regionalnem časopisu - to je bila šele polomija. Ne le da se je izkazalo, da iz te moke ne bo kruha, temveč tudi da je z vsemi 6. kolikor se jih je javilo, nekaj hudo narobe (vem da se grdo sliši, toda tako je). Od tega sta dve bili kar 10 let starejši od mene. Da ne omenjam, da je nekdo na internetu javno obelodanil da sem oddal oglas v časopis, zaradi česar sem se obrnil na uredništvo naj komentar odstrani.

Ne me narobe razumeti, ne gre za to da bi tarnal ali bil črnogled. Svojo situacijo sem podrobneje opisal zaradi lažjega razumevanja.
Default avatar

Daniela_Fiket

Pozdravljeni,

morda so vaše šibke socialne veščine, veliko večja omejitev od fetišizma. Ali ste razmišljal, da bi glede tega poiskal pomoč?

Lep pozdrav,
Daniela Fiket, dr.med.
Specialistka psihiatrije
Transakcijska analitičarka-svetovalka

Psihoterapija v Ljubljani in po Skype-u!
Mail: [email protected]
http://psihoterapija-fiket.si