Pozdravljeni, imam problem, ki me zelo resno bremeni. Nimam namreč nobenih socialnih filtrov – vse povem po resnici, kot je, preveč iskreno, in sem zato pogosto predmet posmeha in zaničevanja. Najpogosteje, ker nimam denarja in to tudi povem, pa tudi sicer razkrijem vse o sebi, prav proti pameti. Ne znam si pomagati – meni se v tistem trenutku to ne zdi nič spornega, povsem normalna reč, že čez 10 minut pa vidim, da sem ga “pobiksala” in da takšna odkritost ni na mestu, saj je zgolj vzvod za kasnejše zlorabe oz. maltretiranje (posemhovanje, zbadanje okolice, dojemanje me kot manjvredno ali ničvredno). Menim, da nisem usvojila sposobnosti za t.i. socialno igro, da je nekaj v moji socializaciji manjkalo ali pa imam morda kakšno motnjo. Problem je tudi, ker veliko govorim, pa ne vem zakaj – le potrebo po govorjenju čutim. Na primer v pisarni nenehno govorim in motim sodelavce. Kaj je narobe z mano in kako to popravim? Prosim za nasvet, kajti jaz v trenutku, ko se to dogaja, čutim, da tako mora biti, potem pa se zavem, kakšno bedarijo sem naredila. Sem še v obdobju, ko počasi prehajam v menopavzo, morda je to, ampak jaz mislim, da gre bolj za moje slabe značajske lastnosti ali pa nekakšno bolezen, kaj pa vem. Je možno to odpraviti? S kakšnim nevro reprogramiranjem ali čim podobnim?

Pozdravljeni,

če prav razumem, je to nekaj kar je vaša značilnost od nekdaj? Ali je sprememba ki ste jo opazila v zadnjem času (mena?)? Vsekakor bo brez pregleda nemogoče povedati za kaj gre v vašem primeru. Zato vam svetujem pregled pri psihiatru, ki vas bo znal usmeriti naprej, če je potrebno.

Lep pozdrav,