Svet tišine v pravem pomenu besede
Tole tukaj je svet tišine v dobesednem pomenu besede. Gluhi na mednarodnem dnevu gluhih tako jamrajo, da nimajo nobenih pravic, itd, ko pa ta dan mine, pa se vse pogrezne v molk. Tišino, ki je hujša od tiste v grobu. V grobu se sliši vsaj, ko se črvički premikajo. Tukaj še tega ne.
Če bodo gluhi tiho, če bodo zaviti v molk, ne bo nihče nikoli vedel, katerih pravic in katerih ugodnosti si želijo in bo tako vedno obstajal problem, da ne bo nobenih pravic. Treba se bo torej odviti iz molka in spregovoriti. Povedati bo treba pristojnim, katerih pravic si želijo. V zadnjem desetletju so gluhi dobili kar nekaj pravic: pravico do tolmača, kvotni sistem zaposlovanja, klicni center, poceni mobitel, tolmačenje dnevnika na TV Slovenija 3, spletno televizijo ZDGNS in še bi lahko naštevali, pa zgleda, da niso zadovoljni, saj se niti zahvalijo ne za to, kar so že dobili, preden stresajo nezadovoljstvo nad tem, da določenih pravic nimajo. Izgleda kot da država ni poskrbela za eno ali morda dve pravici, ki ju nekateri gluhi res potrebujejo, pa je ne dobijo. Katera pravica je to? Čeprav sem gluh, sem zelo zadovoljen in meni ne manjka nič – vse moje potrebe in želje so zadovoljene. Kako naj torej človek ve, katera je tista pravica, ko pa so vsi tiho, zaviti v molk? Dela se na tehničnih pripomočkih za gluhe, dela se na vsem, da bi se olajšalo in popestrilo življenje gluhim, toda ker so zaviti v molk, ne moremo vedeti, kaj resnično potrebujejo.
Torej gluhi, odprite se, izvijte se iz objema molka in spregovorite. Povejte, kaj je tisto, kar vas res teži, katere pravice so tiste, ki jih nimate. Mogoče je tukaj kaj takega, kar se z denarjem ne da kupiti, pač pa bi se dalo postopoma ustvariti.
V društvih gluhih vidim, da so gluhi veseli, srečni, zadovoljni, razigrani, da se kulturno in športno udejstvujejo, hodijo na izlete, na mednarodna srečanja, skratka, da so zelo aktivni, družabni in da se imajo fino. Vrhunec te sreče pa je bil festival kulture in umetnosti SALVIA, ki je potekal na začetku oktobra. Bili so ena sama sreča, veselje in zadovoljstvo! Torej nič ne kaže, da bi gluhim karkoli manjkalo. Tako da mislim, da je treba le počasi, postopoma ustvariti tisto harmonijo, da bi gluhi postopoma doumeli, v kako krasni državi živijo, da imajo vsega na pretek, da jim v resnici nič ne manjka. Vem, da je starejšim težko doumeti, da je dolgotrajnega boja za temeljne pravice, za katere so se gluhi borili dolga desetletja, končno konec, da imajo zdaj pravico do tolmača in klicnega centra, pa še mnogo drugih pravic, ki jih prej niso imeli,… in da so tako zdaj lahko zadovoljni z vsem, kar imajo. Navajeni so namreč na to, da ob vsaki priložnosti stresajo nezadovoljstvo nad vsem, kar imajo. Med mladimi namreč tega nezadovoljstva, o katerem sem pisal zgoraj, namreč ni zaznati. Mladi so zelo zadovoljni, veseli, da živijo v času, v katerem živijo in da imajo vse, kar potrebujejo za življenje.
Če pa kje globoko v srcu nosite resničen problem, ki bi ga res bilo potrebno rešiti in bi ga zmogla rešiti edino država, pa na dan z besedo in ne molčite več! Kajti le tako bo lahko država ugotovila, kaj vam manjka in ustrezno ukrepala.
Pozdravljen lipi!!
Jaz ne uporabljam tolmača,ker nisem gluha oseba ampak naglušna! Sam res nisem niti član društva gluhih in naglušnih v Sloveniji,ker sem pred 7 leti prostovoljno odstopil tako,da sam niti najmanjše možnosti nimam za ugodnosti vseh članov gluhih in naglušnih. Pravtako verjamem,da so gluhi srečni in zadovoljni z vsemi pogoji in morebiti tudi z številnimi pravicami,ki si jih napisal….
Danes žal sam nimam pojma kakšne ugodnosti res imajo tako gluhi kot naglušni ljudje v društvih po vsej Sloveniji, ker je v moji glavi ogromno drugih bolj važnih stvari kot pa prej že omenjeno napisano.
Edino bi te prosil za razlago o kvotnem sistemu zaposlovanja. Kako se o tem pogovarjajo v društvih in ali izkoristijo člani društva pri tej temi??
Lp
O kvotnem sistemu zaposlovanja invalidov si lahko prebereš v Zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov, ki je na voljo tukaj: http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200716&stevilka=720 . Kvotni sistem velja za vse invalide, tudi za naglušne (ne glede na to, ali se šteješ k invalidom ali ne – naglušni spadajo zraven). Kvotnemu sistemu zaposlovanja invalidov je posvečeno celotno VIII. poglavje zakona. Preberi si ga! Ni pa treba biti član društva gluhih, da si lahko deležen teh ugodnosti.
To ni neobvezno, ampak je obvezno. Če podjetje ne izpolni kvote, tj. nima zaposlenega določenega števila invalidov, mora plačati prispevek v sklad za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov. Podjetju se sigurno bolj splača imeti nekoga zaposlenega, ki podjetju nekaj prinese, kot pa da plačuje prispevek. Prispevki so namenjeni bolj tistim, ki zaradi objektivnih razlogov ne morejo zaposlovati invalidov (vojska, policija, gasilci, itd). Za vse druge se pa bolj splača, da imajo zaposlenega invalida kot pa da plačujejo prispevek, od katerega potem nimajo nič.