A sem depresivna, aniskiozna…izgorela…
Pozdravljeni!
Imam prepletajoče težave…želodec, psiha…tu se pojavi vprašanje kaj je bilo prej…težave z želodcem, ki so povzročile psihične težave ali obratno…
Moje težave z želodcem izvirajo že iz otroških let. Prva gastroskopija je bila narejena pri 8 letih. Težave smo obvladovali z antacidi, prehrano…čaji.
Pri 25. letih so težave ekskalirale…počutila sem se kot cunja…nespečnost, VRTOGLAVICA, bolečine v spodnjem delu trebuha, na levi strani v rebrih, v levem ramenu, v levi dojki…in hujšanje. Bolečin v želodcu pa ni bilo. Po neštetih preiskavah, ki so bile b.p. se zdravnica odloči za gastroskopijo, ki je pokazala, razjede na želodčni sluznici, gerb in želodčno kilo.
S strogo dieto in zdravili se je zadeva uredila. Stanje bi lahko rekla da je bilo kar precej let povsem obvladljivo brez kemije…pila sem čaj iz lanenega semena, janeža in kumine + Iberogast kapljice.
Lansko leto takšen čas sem bila na operaciji žolča (žolčni kamen premera cca 3cm). Po operaciji sem se počutila o.k. in počasi začela jesti VSE. In je tu je verjetno bila moja napaka…ker sem bila prepričana da je vir mojih težav odstranjen in sem res jedla VSE, pa telo me niti ni opozorilo da delam kaj narobe. Pred cca tremi meseci pa so se začele težave…tiščanje v žlički in rahla vrtoglavica.
Težave z želodcem ki so se začele pred cca 3 meseci so še vedno bile obvladljive (čaj + iberogast kapljice), dokler nisem pred cca 5 tedni doživela kolaps (tako so mi rekli v bolnici) Prijateljica ki je psihiatrinja je rekla da je to bil tipični panični napad v hudi obliki. (drevenenje zatilja in brade, VRTOGLAVICA, znojenje, tresavica…) Bila sem prepeljana v bolnico in…vse preiskave b.p. in po par urah sem lahko šla domov.
Sedaj sem primežu strahu pred ponovitvijo napada…imam občutek kot da samo čakam kdaj bo spet…in panični napadi se mi sedaj pojavljajo cca 1x na teden in sicer v blagi obliki.
Ko čutim drhtenje, drevenenje v zatilju, bradi, zategovanje v vratu… občasno vzamem pol Apaurina 2mg (na 1-2x na teden). V dneh ko sem brez Apaurina vzamem baldrijan, Dominor (da spim).
Od kolapsa dalje imam STROGO dieto in tablete Nolpaza. Prvih 14 sem imela 20mg 2×1, ker ni bi nobenega vidnega izboljšanje, mi je zdravnica v pon. zvišala dozo na 40mg 2×1.
Pijem pa še vedno čaj iz lanenega semena, janež, kumina…in kakšen dan sem čisto ok …recimo včeraj dopoldan sem se sodelavkam hvalila…zvečer pa…nore bolečine v želodcu – žlički…kljub temu da se nisem niti malo pregrešila pri hrani.
Na bolniški sem bila samo dober teden, ker sem doma samo tuhtala in si postavljala vse mogoče diagnoze in…je bolje da delam in da sem me ljudmi.
Kolegice mi pravijo da je vse to, tudi težave z želodcem povezano s psiho in da AD- ji bi to rešili…hmmm…jaz pa se bojim tega kemičnega vpliva….kakšno je pa vaše mnenje…
lp¨!
Polona
Spoštovana Polona,
Glede na to, da ste opravili številne medicinske preiskave, ki niso pokazale telesnega vzroka vaših težav, ter glede na vaš opis simptomov, lahko z veliko verjetnostjo sklepamo, da so vaše težave psihološkega izvora. Kot je rekla psihiatrinja, so telesni občutki (vrtoglavica, tresavica, znojenje, mravljinčenje) lahko del intenzivne čustvene reakcije. Izraza panični ‘napad’ mi ne uporabljamo, zato ker dejansko ne gre za napad, ampak za čustveno reakcijo. Beseda napad implicira, da je osebo od zunaj nekaj napadlo in sama pri tem nima nič. Dejansko pa oseba sama s svojo logiko reagira na določen stimulus. In kadar gre za neustrezne čustvene reakcije, lahko oseba v psihoterapevtskem procesu svoj neustrezno nezavedno logiko razišče in postopoma spremeni. To je tudi edini način, ki ga poznamo, da oseba trajno odpravi ali vsaj močno omili svoje reakcije. Dokler oseba verjeme, da gre za napad iz tega izhaja, da lahko edino ali se izogiba prožilcem ali pa vzame pomirjevalo in s tem poreže povezavo med psihološkim doživljanjem stresa in telesno reakcijo. Se pravi, psihološki aparat bi še vedno čutil strah, le čutili ga ne bi. Podoben učinek imajo AD, leda trajnejši in ni nevarnosti za zasvojenost.
Če oseba dolga leta doživlja intenzivne čustvene reakcije brez, da bi ta čustva ustrezno predelala oziroma še prej v otroštvu našla občutek varnosti pri svojih starših, lahko to pripelje, da raznih telesnih težav. Razjede na želodčni sluznici so pogosta taka težava. Poleg tega lahko prične psihofizični sistem čustvene reakcije spreminjati v druge telesne občutke, nor. bolečine v različnih delih telesa. To bi lahko bila t.i. konverzivna motnja.
Vendar pa je potrebno vse te moje hipoteze preveriti in potem narediti ustrezen celovit načrt rehabilitacije. To naredimo v diagnostični fazi psihoterapije (prvih 5-7 ur). V tem času skupaj raziščemo vašo zgodbo do te mere, da razumemo:
– Kakšna neustrezna logika proži vaše telesne reakcije?
– Od kje ta logika izvira?
– Kakšne pogoje potrebuje psihofizični sistem, da teče rehabilitacija? Katere strasorje je potrebno začasno odstraniti? Torej ali le bolje ostati nekaj časa na bolniški ali ne?
– Oseba se odloči kateri del svoje psihološke strukture je smiselno spremeniti, da bo lahko v prihodnosti živela bolj mirno in zadovoljno življenje….
Glede AD imam splošno mnenje, da je dobro upoštevati nasvet psihiatra. Ni pa smiselno, da vzamete AD in se še naprej izpostavljate istim stresorjem z nespremenjeno psihološko logiko. Tako si boste še naprej delali škodo, le povratnih signalov ne boste čutili.
Paničnih reakcij se ni potrebno bati. Pogosto se osebe bojijo ali da bodo umrli (npr. kap) ali pa da bodo znoreli. Nič od tega se ne more zgoditi. Seveda pa so posledice lahko na dolgi rok, če leta kronično doživljate intenzivne čustvene reakcije.
….. aha, zdaj sem še enkrat prebral naslov vaše teme. Videti, je da ste dolga leta določene situacije doživljali kot stresne. Anksiozne motnje in depresivnost sta pogosti posledici tega. Lahko temu rečete izgorelost, lahko neka oblika posttravmatske stresne reakcije. Včasih psihiatri rečejo prilagoditvena motnja, pa še kaj bi se našlo. To ni pomembno. Važno je, da raziščete zakaj tako intenzivno reagirate na določene situacije in kako to lahko spremenite.
Lep pozdrav,
Uroš Drčić