ah, še en ki samo jambra

Kam naj se obrnem za pomoč ali kaj naj naredim?

Pred dobrim letom dni (kdoraj 2 leti bo tega) sem šel k svoji zdravnici, po nekaj, da me malo postavi na noge. Preprosto sem bil in sem še izgorel. In po mjem jambranju me spoštovana zdravnica preprosro prizemlje z besedamo: “Ja, na dopust pojdi.” Ko ji poskušam razložiti, da to ne gre tako enostavno me spet zabije: “saj se brez tebe ne bo svet podrl.” Ne, ne bo se podrl, lahko pa me nadrejeni pošteno zajebeava. Seveda sem praznih rok odšel. P*zda, pa zakaj plačujem to zravstvo???

Poleg redne službe z mnogo nadurami sem še rezervist in ta izgorelost se je začela po preživeti migrantski krizi. Tisto jesen me je država poklicala. Skoraj celo jesen sem delal v gospodarstvu in po 12 ur na meji. In še sedaj sem občasno klican, da oblečem uniformo. Naj pa še omenim, da v firmi kjer delam že 18 let, imam vedno viška dopusta in mi ga ne uspe porabiti. Sploh ne pomnim, kdaj sem bil za 14 dni v poletju na dopustu. In če kaj rečem sem deležen mobinga. Ko pa se deli nagrade, pa izvisim ali pa dobim drobtinice. Razmišljam: Če bi bil nesposoben, potem bi lahko šel na dopust, če pa bi bil še politik, pa bi imel še boljšo plačo. Pa saj, če rečem, da bi kakšen dan imel dopust, ga dobim, a kaj ko še to ni zame porabljan čas. V vsem tem času niti v bolniški nisem bil. Pa bi rekel, da ko pridem domov imam mir, ker pač ne znam reči ne me vedno kdo najde, da kaj popravim.

Predkratkim sem prebral: Za pridnost, sposobnost in poštenost ni denar nagrada, ampak še več dela.

Ker sem nekomu v naši firmi že od začetka trn v peti, pa sem pred leti bil še obtožen kraje. Na koncu se je izkazalo, da je bila kriva ovadba. Niti oprosti mi niso rekli, le prvi zakon je zaradi tega razpal in bil lastni sin naščuvan proti meni. Pozna me le takrat, ko rabi denar.

Pa saj bi menjal službo, a kaj ko iščejo samo nekvalificirane. Očitno nikamor ne pridež brez klientalizma.

Rad delam in uživam v svojem poklicu, a prišel sem do neke točke, ko nemorem več. Tolikim sem p*zde odnesel, sedaj pa nimam nikogar da bi kaj potožil. Niti medicina mi ne privošči kemije.

In potem sem se zalotil, da sem spet začel nazaj kaditi, posegel sem po alkoholu.

Da je pa mera polna pa sem še ob libido in potem mi moja žena teži in neutmeljeno sumiči. In če kaj ne postorim, jeh še doma poslušam.

Mah… saj ne vem komu sem to pisal. Pritinsem

Spoštovani Mačkonar,

mislim, da je dobro za vas, da ste napisali in pritisnili. Sprašujete: “Kam naj se obrnem za pomoč ali kaj naj naredim?” Moj odgovor je: odvisno kaj je vaš cilj.

Če je vaš cilj priti do ‘kemije’, da boste lažje gurali naprej v istem načinu, potem lahko rečete: nimam zaupanja, da trenutna zdravnica presoja v dobro mojega zdravja in počutja. Poskusite lahko pri drugem zdravniku, lahko prosite za napotnico za pregled pri psihiatru ali greste direktno na psihiatrično urgenco in se tam pogovorite s psihiatrom. Če vam bo kdo od teh predpisal recimo antidepresive, boste dosegli svoj cilj, če ne, pa boste vedeli, da za rešitev svoje težave ne potrebujete zdravil, ampak kaj drugega. Težava pri ‘kemiji’ je ta, da le prikrije znake težave in začasno izboljša počutje. Ker pa oseba še vedno ostaja v istem okolju z istim načinom delovanja, znakov problema pa zaradi zdravil ne zaznava več, se dejansko problem še poglablja in utrjuje. To pa lahko pomeni, da se je oseba čez nekaj časa primorana soočiti še s težjimi posledicami izgorelosti, kot bi se v danem trenutku. Jaz ne poznam dovolj podrobno vaše zgodbe, ampak takole na prvo žogo imam občutek, da vaša zdravnica dela v vaše dobro. Včasih zdravniki še prehitro predpišejo ‘kemijo’ pa adijo.

Česar pa zdravnica najbrž ne more poznati, je dejstvo, da za vašim problemom stoji vaša globoka, trdna, večinoma nezavedna psihološka logika, ki je ni mogoče kar tako enostavno prelisičiti in reči: “Ah, grem za tri tedne na dopust.” ali “Sosedu bom rekel ne, se mi ne da! Najdi koga drugega, da ti popravi kosilnico.” ali “Ne bom več rezerva, ker je to zame preveč stresno” itd. Najbolj pomemben stavek v vašem pismu je po mojem: “ne znam reči ne”. Vse težave, ki jih naštevate, izvirajo iz vaše notranje logike zaradi katere ne rečete ne. Kvalitetna rešitev problema je v tem, da s svetovalcem ali psihoterapevtom najprej raziščete to logiko. Torej , da ugotovite kaj se skriva za tem, da ne rečete ne in še ostalih naštetih zadev. Običajno so osebe celo ponosne na to, da so izjemno pridne, ustrežljive, celo, da na koncu vedno one naje*jo itd. Problem je samo, ker so se na ta način pripeljale do izgorelosti. No, v nadaljnjih korakih obravnave se oseba nauči kako lahko poskrbi zase hkrati pa ohrani ponos in osebno zadovoljstvo. To je edini način za dolgoročni izstop iz izgorevanja in neko zadovoljno uravnoteženo življenje.

Lahko se za kak pogovor oglasite pri meni. Boste hitro razumeli kako in kaj. Običajno se osebe najprej naročijo na eno srečanje, kjer predebatiramo problem, ugotovimo kaj je v ozadju in kaj je potrebno storiti, da klient spleza nazaj na zeleno vejo. Naročite se lahko po telefonu ali preko maila.

Lep pozdrav,
Uroš Drčić