zdravo!

imam en problem ki se zelo cudno slisi…. s partnerjem ki sva eno leto in pol skupaj sva dva meseca imela hudo krizo, veliko kreganja, mene je zgleda vse to tolko prizadelo da se mi zdaj ob njem pojavlajo cudi obcutki ,jaz mislim da je to tesnoba,nisem pa sigurna, skratka ob njem sem se pocutila nemirno,srce mi je razbijalo, kamen v zelodcu,stiskalo v prsih. jaz sem mu to vse razlozila kaksne obcutke mi povzroca in ne morem s temi obcutki bit vec z njim. tudi spala sem slabo,se zbujala ,strah me je blo ob misli nanj…. prav neka panika me je prijela zjutraj,grozno!!! on me ne razume, da kako lahko mam take obcutke ce si se zelim bit z njim…. pa vcasih tudi sama sebe ne razumem. ne vem kaj nardit…. scer jemljem antidepresive zoloft ze dva tedna, bi lahko to kaj pomagalao proti tesnobi, ce je to sploh tesnoba? bi blo boljse da prekinem stike, ker res sem obupana in ne vem kaj nardit.

Lepo pozdravljeni!

Težave, ki jih opisujete so povezane z anksioznostjo, pa vendar ne gre za nekaj čudnega. Ob prepirih, ki sta jih imela, so se v vas prebudila različna občutja. Gotovo ste doživljali strah in žalost, morda celo jezo, lahko so vas spremljali še občutki krivde, razvrednotenja…Doživljali ste čustveno krizo in vaša občutja ljubezni so se pomešala z drugim polom občutij, ki si jih v partnerskem odnosu ne želimo.

V kolikor vas partner ne more razumeti imaste težavo, ki še okrepi doživeto. Zelo pomembno je, da predelate nastale občutke, čustva, doživetja…Poleg vsega, lahko vajin partnerski odnos reši le dobra medsebojna komunikacija in zaupanje.

Zdravila žal odstranjujejo le posledico, za vas pa je pomembno, da delate na izvoru vaše težave…Toplo vam predlagam psihoterapijo.

Vse dobro vam želim,

Barbara Sarić, psihoterapevtka
[email protected]

hvala za odgovor!

bila sem pri zdravnici in mi je zamenjala tablete na paroxat ki naj bi bili bolj za anksioznost. dobila se sem helex ki jih jemeljem proti veceru. ampak stanje je res neznosno, cel dan sem nemirna,srce mi razbija,zjutrajse zbujam s strahom. ne vem vec kako si pomagat.. mislim da je tudi tako stanje ker sem ta custva potlacila, dosti zadrzim v sebi jeze in cakam da me mine, v bistvu s partnerjem se nikoli nisva pogovorila zaprav po prepirih, nekako mislim da se zaprem vase,in nocem govorit…. vem da je napaka in me je zdaj drago stala. kako naj se resim teh potlacenih custev..me tisci v prsih tako grozno da mislim kaksen dan da ne bom prezivela. narocila sem se tudi psihiatru in kasneje bom hodila tudi na psihoterapije za katero sem dobila napotnico.ampak do takrat je se dolga. lahko s pogovorom pri psihiatru resim to, ali da mi da kaksen nasvet..ali lahko sam pogovor pomaga? jaz v same pogovore ne verjamem,ne vem zakaj… Rada bi res da bi mi pomagalo,kajti res ne zdrzim tega stanja ze 2meseca in pol. s partnerjem sva se cisto oddaljila,ne videvam se z njim ker enostavno ne morem, nekako me zdaj razume in me spodbuja da bom resla to zadevo s pogovorom s psihiatrom,kasneje pa se z njim….

Lepo pozdravljeni!

Verjamem, da se tako počutite in da vidite izhod s pomočjo Helexa. Vendar imejte kontrolo nad tem, saj se da hitro navaditi in je potem lahko težje.
Čemu ne verjamete v pogovore? V kaj pa verjamete? Morda to izhaja tudi iz slabe komunikacije s partnerjem…
Kako si pa vi predstavljate partnerski odnos? Kaj je za vas pomembno in kakšen je vaš partnerski odnos sedaj?

Sama bi na vašem mestu gotovo čim preje obiskala strokovno pomoč v obliki psihoterapije, ne glede na strošek, kajti vsak dan ko “čakate”, si lahko poslabšate svoje zdravstveno stanje…

Hvala in vse dobro,

Barbara Sarić, psihoterapevtka
info@psihodinamskapsihoterapija

Ne da vidim izhod s helexom, tega jemljem le obcasno ,ker vem da ni ravno resitev problemov. ma ne verjamem da pogovor lahko resi vse tezave,…morda se motim. ja vsekakor med nama je slaba komunikacija in zato je tudi situacija zdaj taka kot je,ker nisvas proti resevala konflikte, bolj jaz kot on, ker nocem govoriti,in se nekako zaprem vase..zdaj se je zgleda vse to nabralo.. . poleg tega je tudi to da sem jaz zelo obcutljiv clovek in vse zadrzim v sebi,zajost,jezo…vse. .
kako si predstavljam partnerski odnos? predvsem dosti zaupanja , podpore in ja..komunikacije kar je pri nama slaba..in bova mogla na tem delati. predvsem mi je pomembno da mi partner stoji ob strani, kar trenutno mi, in me vzpodbuja da bo se vse uredu. nas odnos sedaj je tak da sem se ddaljila od njega in sem mu rekla da rabim cas zase da se spravim k sebi, me razume,ker sem mu vse razlozila moje obcutke in situacijo v kateri sem. tako da ne sili vame,me le vzpodbuja da naj grem k psihiatru in predvsem bi rad da se z njim pogovorim na stiri oci,ker pravi da sem bolje pocutila.morda pa res.
obiskovala bom tudi psihoterpijo,ampak nazalost so cakalne dobe kar dolge,tako da bom na to se mogla pocakati…ceprav jaz bi rada seveda cimprej.
med cakanjem pa si pac lajsam dneve s helexom,, ker je res neznosno..

Lepo pozdravljeni!

Me veseli, da vas partner razume. Prav tako sem vesela, da boste poiskala strokovno pomoč, vendar le ta koristi le, v kolikor zaupate in verjamete v to. Konec koncev, je terapevt le sopotnik, ob katerem odkrivate svoje vzorce, nezavedno…Vi pa ste tisti, ki spremembe izvedete oziroma sprejmete odločitve.

V kolikor boste dolgo čakala, se vmes raje samoplačniško obrnite po pomoč, da pričnete čim preje z delom.

Hvala in vse dobro,

Barbara Sarić, psihoterapevtka
[email protected]

Pozdravljena kaia82.

Ko sem prebral tvojo zgodbo, sem se sam našel v popolnoma isti situaciji. Moja punca ima iste težave, in sicer jo daje tesnoba, vse potlači in težko mi zaupa svoje strahove. To se vleče že nekaj mesecev, na kar se mi je zaupala, da jo vse skupaj ful duši in bi si rada vzela čas zase, da bo delala na sebi.
Že dalj časa me je odrivala stran, ni pokazala pravih čustev, zelo se je ohladila do mene, tudi stiskalo jo je v trebuhu preden sva se vidla. Imel sem občutek, da se me malo boji, čeprav me ima rada in vse… Taka otožna je bila vedno, ko sva se vidla. Rekla je, da jo ne znam nasmejat, da nimava skupnih tem in da jo to ful teži oz. je postala žalostna in se zapirala vase.

Skupaj sva bila 2 leti v zvezi, sedaj je pa rekla, da tako ne more več in sva zaključila odnos. Želi se posvetit sebi in rešit tesnobo, kar pa lahko traja več mesecev. Jaz jo razumem in je prav, da si je vzela čas zase, želim ji da ji uspe kar najbolj rešit vse težave.
Ker jo imam še vedno zelo rad, bi rad najin odnos gradil naprej, ko bo ona spet pozitivna in vesela punca. Lahko jo počakam, da se vse uredi in greva skupaj naprej.

Sedaj me pa zanima, kako ona gleda na to, da če se bo vse uredilo, mi bo dala možnost, da spet gradiva najin odnos.
Kako je bilo v tvojem primeru s partnerjem? Sta se potem našla, ko si rabila čas zase? Sta še vedno skupaj?

Hvala za pomoč!

Tedy

Lepo pozdravljen,

vprasanje je ali ona cuti enako v odnosu do vas? Ali vas ljubi in trenutno le ne zmore odnosa? Sama si sicer ne predstavljam, da bi bila kljub tezavam dalec stran od moje ljubezni, v kolikor res tako cutim…

Pogovorita se…Ali so se morda ohladila njena custva do vas?

Lep pozdrav in vse dobro;