Pozdravljeni!
Že nekaj časa imam nek ogromen strah pred izgubo nadzora. Sej niti nevem kako naj opisem celotno zadevo. Sem mamica 1 letnega sinčka in že nekaj časa imam nek strah, v smislu: kaj če se mi zmeša in ga npr hitim čez okno? In se tega tako vstrašim da nevem kaj nardit. Zdaj me pa zanima: a je možno, da se človeku kr tko brez zmeša in zgubi stik z realnostjo oziroma izgubi nadzor nad sabo? Al je to v bistvu samo moj strah vse skupaj
Lep pozdrav

Pozdravljeni!

Opisujete obliko obsesivnih misli. Strah, ki ga imate, je pri ljudeh s takšnimi težavami velikokrat prisoten, čeprav po mojih izkušnjah so te misli zgolj del anksioznosti in je strah pred izgubo realnosti odveč. Verjetno ste v stiski (?) in tudi obstajajo vzroki zakaj dobivate takšne strahove, bodisi nezavedno ali zavestno.

S prijaznimi pozdravi,
Miha Štrukelj

Zdaj naprimer sem zasledila clanek, v katerem pise kako je mati umorila svoje otroke in potem se sebe. Vem, da bi “normalen” clovek to prebral in do jutri ze pozabil, da je karkoli prebral. V moji glavi se pa pojavi miljon vprasanj: kako je lahko to naredila? Zakaj se ji je kr zmesalo? Se lahko to tudi meni naredi? In to premlevam se zelo dolgo. A lahko vi iz psihicnega vidika odgovorite na to vprasanje? Kaj se mora narediti v glavi cloveka, da je zmozen takih grozot?

Pozdravljeni!

Vas razumem v tem, da skušate dobiti racionalno razlago zakaj bi mama naredila kaj tako grozovitega, in si s tem nekako zagotoviti, da vi tega ne boste storili. Tudi če bi vam znal odgovoriti, zakaj je omenjena mama kaj takega naredila in bi se s tem začasno pomirili, boste po vsej verjetnosti kmalu našli kakšne druge misli, ki vam ne bodo dale miru. Razumete kaj želim povedati?

S prijaznimi pozdravi,
Miha Štrukelj

Razumem. V bistvu negre toliko za vsebino, kakor strah na splosno? Sem prebrala ze veliko o vsiljivih mislih. Najbolj mi je ostalo v spominu, da ta del mozganov, kateri je odgovoren za vsiljive misli, sploh ne prepozna vsebino teh misli, ampak nasa reakcija na njih daje mozganom obcutek, da je misel pomembna, ceprav ni? Da gre za neke vrste “false alarm”? Bi se strinjali s tem?

Pa še to.
Glede na to, da so vsiljive misli “bolezen” dvoma. Kjer se konstantno isce neke zagotovitve. Jaz vem da v zivljenju ni nic 100% (ceprav, bi rada videla da bi blo) in da ima vsak clovek neko res minimalno moznost, da dobi npr. Psihozo, ali kaksne druge dusevne motnje. Na to ne moremo vplivat. Ampak mene bol zanima mnenje, ali se lahko nekomu brez kakrsnekoli bolezni, poskodb na mozganih, iz cistega miru “zmesa”? Pa ne govorimo zdaj o vsiljivih mislih 🙂
Ker jaz naprimer si ne predstavljam da bi npr.bila na balkonu z otrokom pa si mislila: a mogoce se mi pa zdaj zmesa. Kar se po eni strani slisi zelo “kr nekaj”.

Pozdravljeni,

se strinjam z vami. Vas razumem, da želite imeti popolno kontrolo nad življenjem, ampak to ni možno in očitno vas to tudi spravlja v stisko – strah, da boste zgubili kontrolo nad seboj. Se zdi, da že ko pišete o tem, se vam sliši “kr nekaj”. Že na ta način postavite distanco.

S prijaznimi pozdravi,
Miha Štrukelj