Najdi forum

TOXIC-AD(H)D- anksioznost-napad panike-depresija

Pozdravljeni,
sem maturantka 4. letnika, stara 18 let (mentalno se počutim starejše) in potrebujem pomoč.Težko obvladujem čustva in mi je nenavadno govoriti o tem saj sem odraščala v nefunkcionalni (toksični) družini, kjer se še vedno ne počutim varno in slišano. Pri nas doma se nikoli nismo znali normalno pogovarjati, kaj šele govoriti o čustvih in zato plačujemo ceno vsi. Na internetu sem po pomoti naletela na AD(H)D. Menim, da imam simptome tako ADD, anksioznosti in občasno depresije (če je to sploh mogoče). Imam težave s koncentracijo in sem večino časa v svojem svetu. Velikokrat imam brainstorming in mi misli begajo. Težko se odločam in nasploh potrebujem več časa za karkoli kot ostali. Stvari izgubljam ali pozabljam na dnevni ravni, nehote. Takoj ko se prepustim svojim mislim, mi zadeva uide iz rok. Tako sem že večkrat izgubila ključe, potni list/osebno in ostale stvari. Moja mama misli, da sem samo neodgovorna oseba, ampak jaz nimam kontrole nad tem. Neprestano se potim, težko diham in imam konstantne motnje v razpoloženju, v enem dnevu se lahko zgodi, da zjutraj jočem kasneje nato se smejem na ves glas nato pa razpoloženje pade. Neznancem težko zaupam tiste zares osebne stvari. Večkrat sem že doživela paničen napad (prvič pri pouku v osnovni šoli), ki je zgledal tako, da sem naenkrat začela močno kašljati in se dušiti. Takrat mi ni bilo jasno zakaj gre, mislila sem, da če popijem vodo bo pomagalo pa ni. Napad je minil po nekaj 5-10 minutah. Napad se mi je nazadnje ponovil dan nazaj v trgovini in že nekaj krat prej. Zadnje čase tudi slabo spim, že več kot dve letim imam bolečine v križu oz. hrbtenici, občasno se mi vrti, občutim pa tudi bolečine v glavi (migrena). Čeprav se zavedam, da je življenje v mojih rokah pa pogosto nimam nadzora nad svojimi misli. Rada bi dobila potrdilo od nekoga, ki je specializiran na tem področju ter, da se prepričam kaj je res. Ker se zavedam kako pomembno je mentalno zdravje to tudi pišem. Menim, da je v Sloveniji še vedno premalo osveščenih o mentalnih težavah in posledicah predvsem pri mladih in nasploh med ljudmi. Prihajam iz ločene družine, mama je samohranilka z dolgovi, zato ji sestra pomaga kriti stroške s študentskim delo. Sama nimam dohodkov, saj vedno do sedaj ko sem delala je šel denar brez moje vednosti za hrano in položnice( mama je pooblaščenec kartice). Zanima me kaj naj naredim? Psihoterapija je draga, kako je z zdravili? Čutim, da se mi stanje poslabšuje in bi pomoč zares potrebovala, saj se v ogledalu sploh več ne prepoznam. Počutim se ujeto in imam občutek, kot da me nihče ne razume. Pri osebni zdravnici sem se že naročila ampak dvomim, da mi bo kaj pomagala. Zaradi nerazumevanja v družini čutim, da se moja ladja postopoma potaplja. Čeprav imam rada obe tako sestro kot mamo, negativno vplivata name in na moje razpoloženje. Toksičnost te družine se prenaša iz roda v roda ampak si jaz ne želim biti takšna. Kaj predlagate, kaj bi v storili v mojih čevljih? Kakšen nasvet bi prišel prav.

Hvala za odgovor in lep pozdrav.

Pozdravljeni!

Če se postavim v vaše čevlje, si predstavljam, da vam je hudo. Imate težko situacijo doma, veliko skrbi ter tudi telesnih in psihičnih težav. Se strinjam z vami, da se pri nas premalo posveča pozornosti mentalnem zdravju in pomoči ljudem v stiski. To je sistemski problem šolstva in zdravstva. Si tudi želim, da bi bilo za ljudi bolje poskrbljeno.

Vse simptome, tako telesne kot psihične, ki ste jih opisali, so lahko posledica psihičnih pritiskov. Vključno z migreno in telesnimi bolečinami. Toplo vam priporočam, da si poiščete psihoterapevtsko pomoč, po možnosti poglobljene oblike psihoterapije (npr. psihoanalitična). Tam boste lahko spregovorili o svojih stiskah in razreševali svoje notranje vsebine. Kar nekaj psihoterapevtov ima tudi mesta prosta za ljudi, ki si psihoterapije ne morejo privoščiti, saj bi jih plačevanje normalne cene eksistenčno ogrožalo. Seveda pa je pomembno, da plačujete po svojih zmožnostih – to tudi pomeni, da se potrudite in skušate sami zaslužiti s študentskim delom kolikor se le da.

Za zdravila menim, da naj bi bila zadnja možnost, ki se je poslužujemo, saj sama po sebi ne morejo razrešiti vaših življenjskih težav in notranjih stisk. Pri nekaterih ljudeh pomagajo omiliti simptome, nekateri ne čutijo razlike, pri nekaterih pa lahko pride tudi do poslabšanja.

S prijaznimi pozdravi,

Mag. Miha Štrukelj, Psihoanalitični psihoterapevt v Ljubljani, Link: Psihoterapija Štrukelj

New Report

Close