Strah pred izgubo samokontrole
Pozdravljeni, v glavi imam čuden problem zaradi katerega izgubljam samozaupanje zaradi česar razvijam strah lastno senco.
Osebno bi zase rekel, da imam dobro samokontrolo in se zavedam posledic, ki bi jih določena dejanja povzročila. Vseeno vem, da nisem imun na napake.
Problem je v tem, da včasih, ko mi pade razpoloženje ali pride do nečesa kar je v nasprotju z nazori, začnem razmišljati i stvareh ki jih nikoli ne bi počel. Kot neko obsedeno poigravanje z mislimi.
Na primer sedim na predavanju in nato me kar naenkrat prešine da bi osebo zraven sebe udaril ampak v istem trenutku se krčevito primem za mizo in upam da mi kontrola ne popusti.
Režem kruh in potem pomislim kako bom nekoga poškodoval ali pa samega sebe. In v tistem trenjtku bom odložil nož in se umaknil iz prostora v strahu da ne bi do česa prišlo.
Zadnjič kolega omeni da bi šel v igralnico za drobiž šel poskusit srečo ali vplačat stavni listek. Jaz seveda vem kako deluje kombinatorika ampak ko sem se zamislil kako bi izgledalo to razmetavanje denarja sem začel obsedeno razmišljati kako bi izgubil vse na mašini za katero vem da nima nobenih šans. Sanjal nočne more kako mečem denar zaradi tega in se počutil obupno slabo čeprav nisem ničesar takega še storil niti izgubil. Še oglasa za loto nisem mogel videti.
Potem sem imek čudno obdobje, ko sem se bal prečkati cesto, ker sem enkrat malo neprevudno stopil na prehod. In ko sem se zamislil sem vsakič pred prečkanjem spet risal scenarije kako me bo nekdo zbil.
Ali še bolj neumno:
Med hojo v hribe se dostikrat zazrem v dolino in spet sem imel butast pomislek, kaj če bi skočil… zopet scenariji in potem tesnoba cel dan…
Ne vem kako naj neham razmišljati o tem. Dobesedno me je strah samega sebe. Počutim se rizičnega že zato ker sploh pomislim na take scenarije in da bom tako butasto idejo kdaj realiziral. V bistvu me je strah teh misli. Ali je možno da bi take misli človek nehote nerazsodno realiziral čeprav se mu upira?
Hvala 🙁
Pozdravljeni,
opisujete simptome obsesije, ki vam nakazujejo na vaše notranje-psihično neravnovesje. Vsak človek ima svojo svetlo in temno stran. Zanimivo, da omenjate strah pred svojo senco, ki se v psihološki terminologiji uporablja kot tisti del naše osebnosti, katerega sebi ali drugim težko priznamo. Gre za nesprejete gone, poteze in čustva, ki so v nasprotju z našo samopodobo. Nezavedno se je skušamo otresti, vendar se nas seveda še vedno drži, hkrati pa se ravno zaradi tega pojavijo tudi simptomi, ki jih opisujete v vašem primeru.
Pomembno bi bilo, da bi (tudi s pomočjo strokovne psihoterapevtske pomoči) lahko prišli v stik s svojimi zatrtimi deli, zakopanimi deli, ki vam, vsaj trenutno, povzročajo tudi simptome in stiske.
S prijaznimi pozdravi,
Miha Štrukelj