Najdi forum

Pozdravljeni
Najprej bi rada povedala da se sama nevem kako sem se odlocila pisati o tem. Tako je kot pravi moj naslov zivim v hudem strahu in hudi stiski ampak ne zaradi svojih problemov ampak zaradi problemov, ki jih drugi povzrocajo doma. Nikoli vsaj do zdaj se ni zgodilo tole pri nas. Stara sem 25let in sem študentka sem zelo umirjena vesela in radovedna ampak ce me nekdo zali in pravi grde besede se hitro jezim ker se takrt pocutim da sem nihce tukaj doma odgovarjam nazaj na grde besede. Vendar moj problem da doma smo se zaceli veliko kregati in veliko agresivnosti je tukaj Mami je bolj umirjena oseba in zaskrbljena, vendar oce je zelo agresiven, jezen in ce nekaj hoce narediti sam in tebi ni vsec ti odgovarja “tiho bodi ti si drek tukaj ti si nihce tukaj, ce ne utihnes ti eno primazem zdaj” In verjemite da je to tudi naredu(enkrat) ce bi veckrat bi drugace reagirala seveda ampak sem sam sprejela in odkoralala v STRAHU, morala sem od doma iti v tujino k fantu in samo njemu sem povedala kaj se je zgodilo ostala bi tam vendar moram to narediti sele po poroki tako je pri nas in spoštujem ni kaj. Edino kar ne razumem je, od kod toliko agresivnosti pri nas? Od kod toliko jezi da se kregamo in da se na koncu konca grdo. Po tujini ko sem prisla nazaj se nisva z ocetom niti pogledava se izogibava, zanima me ali hocem pomoc kako naj imam cim manj problemov z njemu ne zelim se vec vmesavat ampak tudi “zelo blizu biti z nemu” Ker ce se to zgodi, cez nekaj mescov al pol leta recimo se bo isto zgodilo. Oce dela to kadar nekaj hoce in mora imeti zadnjo besedo in tako tudi bo vse misli da sem jaz pa mami kriva da ni blo vse po njemu, ce mu kaj svetujes, odgovarjas karkoli ti vedno rece Zapri ni tako in sam on ti lahko pravi kletve ti ne, ceprav v jezi jaz recem ker se mi zdi da se vsaj tako branim da bi udarila nekoga njega ne mogoce ce v samoobrambi in njega zelo razjezi ce mu vracam besedo in pride to kar pride…
Prej oz ko sem imela 15 ali 18 let recimo to obdobje ni se zgodilo da bi vstal in reku zapri eno ti primazem kar dejansko pride pa ti to naredi zdaj ne zanima ga

Jaz sem vsako noc v strahu, ker edino kar vidim je sam tisti trenutek ko mi je eno primazu recimo da pozabim kar mi je reku ker ni prvic in zadnjic da “je bog doma on doma” in da slisim vse zivo od njega

Ne zelim takoj kot pravijo prijatelji prijavi ker ni skoz tole resitev veste, ampak zelim nekaj drugega, zelim imeti se obrniti na sorodnike vendar bi potem bila katastrofa pri nas verjemite ali njega nekako spraviti da bo drugacen da ne bo vec reagiral tako da ne bo vec za vsako stvar agresiven da mu nekdo rece …Velikokrat Sem sama z starsi in velikokrat sem v tesnobi v strahu, jezi kar se pogovarjata, kregata doma oba in me jezi priznam ne morm se takoj kontrolirati in reagiram ker mi zal bolj za mami ona je sama v tem in mora njega prenasati tako kot on hoce nic drugega. Mami usaj me razume ni agresivna dusa navadna je, je zelo obcutljiva.

Pa tudi nevem kaj ga je spremenilo, imel je prej tezave da ni imel sluzbo sedaj jo ma, ampak hoce se hoce denar hoce tist, tudi ce se je z nekomu s kregal pride doma in se razjezi vso jezo nate vrze! Povem vam da NIKOLI ni bil tak da vstane od druge sobe ce ne bo tko te udari se nikol ni bilo tako pri nas.
Prosimo eno resitev prosimo vsaj nekaj sa ne bo vec tako kaj lahko vsaj jaz naredim? ce ze on ne more tega? prosim odgovor

Tukaj v Sloveniji je se tako depresivno, da nevem s cim naj se zamotim, solo sem koncala kam naj grem? Za cel dan? da nisem doma pa da ga ne vi kadar nima veliko dela. Ce bi vsaj nekaj ali nekam sla pa se vracala ne bi se z nemu ukvarjala.

Prosim vas en odgovor, zakaj je do tega prislo zakaj je tako vsak dan cutim tesnobi vsak dan strah, ne spim ponoci imam grde sanje vsak dan, clovek ne ve vec kaj naj naredi, Edino kar cutim sedaj je neka jeza da se nisem branila takrat na srecno ni hudo ampak ti ostane nek “spomin” nek trenutek k se spomnes in zjokas pa ti gre na ziuce zakaj sploh imas tako druzino. Poleti imam poroko in seveda bom resena od tega strah me je da se ne bo ponovilo strah me je da ne bo kaj hudega kar hocem je da sva v stiku ampak nocem da sva si vec tako bliz kot je bilo on zase gleda jaz zase gledam to je to. Ni veliko dni ki se je to zgodilo ampak tudi cez en 1 let al 2 leti al dni, tedne, mesecov ne bom pozabla da sem prezivela tole verjemite za brezveze zaradi njegove agresivnosti, jeze pride zaradi njegove reakcije.

Pozdravljeni,

vas slišim, da ste na očeta jezni in to čisto upravičeno. Njegova dejanja so agresivna in ponižujoča.

Očeta se bojite in se sprašujete kaj lahko naredite. Očeta ne morete spremeniti, lahko mu le poveste kaj vam ni všeč in morda vas bo slišal ter spremenil svoje vedenje. Kolikor vas razumem je eden izmed problemov tudi to, da nimate kam iti? Vas še kaj drugega zadržuje doma? Sprašujete se kaj bi počeli stran od doma. Ali imate oz. iščete zaposlitev? Morda je to rešitev za vašo osamosvojitev in odhod od doma?

S prijaznimi pozdravi,
Miha Štrukelj

Mag. Miha Štrukelj, Psihoanalitični psihoterapevt v Ljubljani, Link: Psihoterapija Štrukelj

Pozdravljeni
Najprej hvala za odgovor!

Pravite da bi mu povedala kaj mi mi všeč? Čisto zmeraj mu govorim resnico in kaj hočm sam problem da on “ne posluša odgovore” oz če jih posluša jih obrne na drugo stran ti pravi da nimam prav in da sem njegov otrok in bodi tiho in potem on se začne agresivno jeziti in kregati …Ampak to jezo ima samo takrat ko on hoče nekaj doseči…če se pogovarjaš normalno vasak dan z njemu je ok naj oseba na celem svetu ko pa hoče da je samo po njemu pa je tak da se moramo kregati vsi an, sam itak ni kaj svoje doseže na koncu.
Pravzaprav sam začne dan z dretjem ce mu nekaj ni vseč tudi ce se pogovarja “dvigne malo glasu” s tem “poudarja” na svoje besede da ima prav in tko pač je. Večinoma sem doma, službe nimam pa tudi ne moram je iskati zdaj ker se nameravam poročiti in sele takrat bom živela v tujino z možem vendar v tem casu ko sem tukaj hočem nekaj da se zamotim in čim manj imeti problemov z njemu tudi. Tudi će kdaj odgovarjam mu nazaj misli da je vse pozabljeno in vse po starem vendar to bolj počnem da sem “navadna doma” da se izognem prepiru ali karkoli. Tako kot pravite ne verjamem da se bo kaj spremenil. Včasih grem vn na sprehod, po trgovinah, ali z kakšno frendico se dobim tudi, zaročenec kdaj prihaja sem za vikend pa se tko malo zamotim. Vendar kadar sem tko doma pa res rabim neko “dejavnost” in usaj ves da si nekam v druzbi in ne poslusas skoz njega kaj hoce pa koliko je ponosen nase. Ja se potem sekira da je tak pa da ti to rece sam potem pa spet isto napako ti naredi….tko da clovek ne ve vec kaj naj si misli tako kot sem rekla ta karkakter pokaže takrat ko hoce dokazati da je “glava druzine”. Ne glede kok si star tko hoce dokler si pri njemu. Ko sem v tujini k zaročencu je tam vse dobro im mirnu, “folk” nima takih problemov z agresivnostjo pa nevem kaj se vsi delajo, so veseli lepo se pogovarjajo tudi sam je tak po karakterju in sem vesela da se dobro ujemava. Vendar to k sem dozivela sem se nekako “ustrašla” en šok ker nikoli ni bilo tega pri nam in seveda sem občutljiva oseba.

New Report

Close