Depersonalizacija
Pozdravljeni!
Sin mi je danes omenil, da ima težave in sodeč po opisu ima simptome depersonalizacije in derealizacije. Pravi, da občutke opaža zadnji dve leti, vendar jih je nekako obvladoval, če se je s čim zamotil. So pa bili vedno močnejši. Zdaj pa pravi, da je zadnja dva tedna skoraj stalno tako in si ne zna več pomagati. Pravi, da ga ta občutek ne spusti.
Sin bo letos star 18 let. Sicer nima nobenih težav, zelo je uspešen, tako v šoli, sam tudi veliko dela preko študentskega servisa, tudi tam je zelo uspešen. Nekaj vzgojnih težav smo imeli v osnovni šoli. Vendar smo nekako speljali. Po moji oceni se je težavno obdobje zaključilo ravno pred dvemi leti…
Kako mu lahko pomagamo? Najlepša hvala za odgovor!
Pozdravljeni,
dobro bi bilo, če bi lahko bolj podrobno opisal te simptome in tudi kdaj se izboljšajo ali poslabšajo. Nedvomno je priporočljivo, da temu dogajanju posvetite več pozornosti. Tudi s psihoterapevtsko ali psihiatrično pomočjo (odvisno od intenzitete in simptomov).
Z lepimi pozdravi,
Miha Štrukelj
Pozdravljeni!
Sin pravi, da se mu simptomi največkrat pojavijo, ko “ima prazno glavo”, ko na nič ne misli, lahko pa tudi, če je zelo utrujen ali zaspan. Pravi, da je občutek, kot da se gleda od zunaj. Zelo težko opiše, ampak dejansko pravi, kot da je opazovalec samega sebe.
Običajno mu je pomagalo, če se je s čim zamotil, v zadnjem času pa pravi, da ta občutek vedno težje prekini.
Ne vem, na koga bi se bilo najbolj smiselno najprej obrniti. Razmišljala sem, da bi najprej poskusili s terapijo nevrolingvističnega programiranja. Ne vem, kolikor sem uspela najti napisanega o tem, gre za dokaj nejasno in neraziskano težavo. Kaj bi vi predlagali?
Hvala za odgovor in pomoč!
Pozdravljeni,
menim, da bi bil prvi korak obisk pri osebnem zdravniku, da izključi morebitne telesne vzroke za njegovo počutje. V primeru, da gre za psihični vzrok (in ker nimam dovolj informacij) naj osebni zdravnik presodi ali je potreben psihološki ali psihiatrični pregled. V primeru, da ne bo potreben ali pa, da pregled ne bo pokazal kakšnih posebnostih, pa priporočam psihoterapijo (in ne nevrolingvistično programiranje), kjer bo lahko govoril več o sebi in svojem doživljanju. Lahko, da gre za kakšne neizražene, lahko tudi neozaveščene stiske.
S prijaznimi pozdravi,
Miha Štrukelj