Nenehni telesni simptomi
Pozdravljeni,
obračam se na Vas, saj sem popolnoma brez idej, kaj še naj naredim. Star sem 21 let, imel perfektno otrošktvo, vedno imel in imam vse kar hočem, nobenih problemov, šola brez problemov itd.
Problematika se je začela pred dvema letoma Januarja 2017, ko sem začutil špikanje v desnem spodnjem kotu trebušne votline, in tako se je začelo “googlanje”, slepič, rak… vse preizkave brez problema, kjub temu nisem imel miru in neprestano iskal kaj bi lahko bilo, sekiranje, strah… izvenelo po cca. 6 mesecih, nato se je začelo z dušenjem, ki je bilo neznosno… pregledi brez problema (fizičnega), nato glavobolo 1 leto neprestano, za znoret in spet “googlanje” tumor, strah in seveda na koncu nič fizičnega, nato nekakšno obdobje srčnega razbijanja, seveda sem se neprestano okvarjal s tem, tudi to je minilo. Vsi simptomi plus neprestani stres v šoli/fakulteti in moj perfekcionizem.
Sedaj pa trenutna problematika, ki je res huda. Od začetka oktobra neprestano omotica, zmedenost, slaba koncetracija, hudi napadi tesnobe, vendar vedno preprečim paniko, zaradi dolgoletnih izkušenj, močno dušenje (prvo tesnoba, nato dušenje), zmeden sem do konca in to se je ponavljalo 24/7 do začetka januarja letošnjega leta, kjer pa prišla pika na i zraven, občutek, da je vse nakak čudno, nerealno, vprašanja ali še sploh živim, ekstremna “omotica”, kot sem pa ugotovil nekakšna oblika depersonalizacije in derealizacije, ki ne mine nikakor, kljub delo in delnem nerazmišljanjem o tem. Je najhujša stvar, kar se ti lahko prihodi s strani psihosomatike, sedaj pa vprašanje, dogaja se da vsi simptomi od začetka 2017, neprestano krožijo čez cev dan (mrzle roke, bolečina tu, bolečina tam, depersonalizacija, vse čudno, popolnoma omotičen itd itd… ni da ni). Strah je vedno bil posledica simptomov in je prvo strah in nato simptomi!
Nevem več kaj naj naredim, trenutno je tako hudo, da nevem, kako bom dokončal fakulteto, saj skozi dan z muko pridem! Prosim za pomoč!
Lp David
David,
naj te pomirim, čeprav je to verjetno v tvojem stanju težko, da se stvar da rešiti.
Sam sem sicer imel nekaj drugačnih simptomov, pa vendar sem imel tudi tipične kot so tesnoba, depresija, vrtoglavica, omotica, pojavljali pa so še mi močni glavoboli. Ker to ni bilo dovolj, se temu težkemu stanju sledile še misli, ki jih nikakor nisem mogel umiriti. Sicer sam nisem imel takih misli kot ti, o boleznih, ampak drugačne, svoje, ki pa mi tudi niso dale miru in nisem mogel normalno funkcionirati.
Ko sem sam uvidel, da se spreminjam in da z mano nekaj ni v redu (to so potrdili tudi bližnji), sem, sicer s težkim srcem, obiskal psihiatra in po mesecu dni sem začel normalno funkcionirati (psihiater mi je predpisal AD).
Vendar, ko sem bil prišel toliko k sebi, da sem lahko normalno funkcioniral, sem se “vrgel” nazaj v življenje in se zamotil s službo, družino … Sedaj je stanje normalno in živim brez posebnosti in verjamem, da bo to uspelo tudi tebi. Vendar v to moraš verjeti in si pustiti pomagati.
Pozdravljeni,
simptomi, ki jih opisujete so tipični za nerazrešene konflikte in travme. Lahko gre za potlačene spomine ali čustva, ki “ustvarjajo” simptome kot so panični napadi, anksiozne misli (tudi glede bolezni), omotica, telesne težave ipd. Torej gre za vpliv iz podzavesti, ki vam povzroča omenjene težave. Takšne simptome lahko vidite kot rdečo lučko na kontrolni plošči, ki vam sporoča, da pod pokrovom motorja nekaj ni v redu. Za razrešitev težave pa je potrebno zavihati rokave in najti ter odpraviti napako.
Predlagam vam, da si poiščete ustrezno pomoč v obliki poglobljene psihoterapije. Raziskovanje naših globin in ozaveščanje spominov ter čustev velikokrat povzroči, da se takšni simptomi umaknejo in, da zaživimo bolj kvalitetno življenje. Na tej točki vam antidepresivov ne bi svetoval.
S prijaznimi pozdravi,
Miha Štrukelj