Lp

Sem novi in po nekaj prebranih temah je tukaj še moja zgodba. Star sem 45 let. Pred dobrimi 8 leti mi je umrl oče za pljučnim rakom. Od takrat naprej imam napade panike, da sem tudi sam bolan. Delam drage preiskave in kot po navadi ni nič razen holesterol raste in kortizol. Vmes sem dobil še 3 otročke. Tesnoba oz. napadi so še občasno kr prisotni. Nekako sem jih poskusil ignorirat. Pred kratkim pa spet šok. 2 meseca nazaj mi je umrla mama za rakom trebušne slinavke – v dobrih 2 mesecih po diagnozi in operaciji. Drugače sem edinec in je bilo bolj kot ne vse na meni. Od obiskov do oskrbe. Neposredno po smrti je še stanje bilo znosno – občasna žalost, osamljenost, nemoč,.. Potem pa se je začelo. Kaj pa če…če…če.. bom-sem tudi jaz bolan. To pa niso več bili napadi katere bi lahko ignoriral-obvladoval. Prešli so v tako hudo motnjo ,da mi je osebno zdravnik predpisal Helex in prepovedal »googlanje«. Nekaj časa je ok potem pa zakašljam (prehlad) in takoj pomislim na najhujše. Nekako pozabim in potem spet. Se med fizičnim delom pretegnem in me boli pod rebri kot tudi rebra. Spet pomislim na najhujše in se spomnim mame. Zaradi vse nervoze dobim drisko in smo spet tam. Zadeva se tako stopnjuje ,da je že zelo moteča in meni in okolici. Vedno sem se imel pod nadzorom. Sedaj pa to nisem več jaz. Dobim mehke noge, potim se, začnem kašljat, vse me boli, dobim driske, simptomov mali milijon – seveda vsi smrtni že jutri. Slabo spim..zbudim se vedno ob isti uri in spet vse narobe. Nobena stvar me ne veseli več, vse mi je odveč, včasih se na cesti zavem in si mislim zakaj ta bus ne bi malo obrnil smer – takrat me strezni da sem sebičen in ,da še imam koga ob sebi in ne bi bilo fer, da se tako konča. Ampak ne traja dolgo, ko se te misli spet vrnejo. Takrat tudi vzamem pomirjevalo in nekako preživim dan. Komaj čakam da grem spat. Zjutraj pa spet isto. Zakašljam in katastrofa. Če blato ni po »pravilih« spet panika in tako sem že do 8 ure popolnoma sprovociran.
Več ne vem kaj naj naredim. Bojim se kakršnihkoli bolečin –sprememb , ker je to nekaj smrtnega. Zdravnik me nekako poskuša umirit, da ni nič groznega ampak sem začel bolj slabo zaupati (pa ne zaradi njega osebno). Pri obeh starših so zdravniki kr nekako tavali kaj je narobe. Stanje prehaja že tako daleč ,da se bojim že preiskav (spet kaj pa če..kaj bom pa pol..).

Kako si naj pomagam? Kako ste vi reševali podobne težave?

Se opravičujem za zmedeno pisanje.

HVALA in lep dan

Pozdravljeni,

v zadnjem času ste prestali veliko težkega in verjamem, da vam je zato tudi zelo težko. Ste se o vsem tem – spremljanje in smrt mame, očeta, vaših skrbi itd. – s kom lahko pogovarjali? To so dogodki, ki so zelo stresni in pomembno je, da se lahko o tem pogovarjate in tudi predelujete svoje čustva. Po vsej verjetnosti tudi zaradi teh psihičnih pritiskov nastajajo vaše težave (anksiozne misli, panični napadi, tesnobe, telesne težave,..).

Glede na slabo počutje, ki ga opisujete bi vam svetoval, da si poiščete psihoterapevtsko pomoč, kjer boste lahko spregovorili o svoji zgodbi in tako malo odložili skrbi iz svojih pleč. Hkrati pa boste imeli priložnost predelovati svoja občutja in urejati svoje misli s strokovno pomočjo.

Verjamem, da bodo tudi ti težki časi minili.

S prijaznimi pozdravi,
Miha Štrukelj

lp

Hvala za odgovor. Pomoč sem si že poiskal pri psihoterapevtu, ker drugače ni več šlo. Zadeva gre počaaaaasi naprej. Osebni zdravnik mi je tudi predpisal Helex in Asentro (?!). Ta dva pa sta mi povzročila pravo zmedo v prebavi in spet je cela panika. Dobesedno v krogu 🙁

Me veseli, da opažate napredek.

Pri Helexu bodite previdni, saj povzroča zasvojenost. Zato je pomembno, da ga vzamete zgolj po potrebi, in sicer, ko je stiska prehuda, da bi jo zdržali. Asentra je antidepresiv, katerega delovanje naj bi občutili šele po nekaj tednih (približno tri). Pri obeh zdravilih si preberite kakšni so neželeni učinki. Če bodo prehudi ali bodo vztrajali, vam bo verjetno zdravnik predpisal drugo zdravilo.

S prijaznimi pozdravi,
Miha Štrukelj