Najdi forum

Depresija ali kaj drugega?

Pozdravljeni

Z partnerico sva v zvezi že 12. leto od tega 10 let živiva v skupnem gospodinstvu, jaz sem letnik 81 ona 88. Ona se že kakih 9 let bori z atopičnim dermatitisom zdravniki so ji predpisovali kortiko steroidne kreme v ekstremnih količinah kar je privedlo do odvisnosti od njih. Začetek te zgodbe, ki jo bom napisal se je začel pred približno 5 leti, ko je izgubila svojo prvo redno zaposlitev, dermatitis se je poslabšal in kortiki so se začeli uporabljati na veliko, nič ni pomagalo zagoni bolezni pa so bili vedno pogostejši in hujši. Pred približno štirimi leti sem na njej začel opažati spremembe v vedenju oziroma v njeni glavi takrat sem ji prvič omenil, da bi mogoče bilo pametno, da si poišče strokovno pomoč, ni me poslušala. Službo si je sicer našla in jo tudi vestno opravljala je pa to bilo tudi praktično vse kar je v življenju počela, prijateljev že pred tem ni imela nekaj veliko kasneje se je tudi z njimi oddaljila. Dnevi so minevali in njena osnovna bolezen se ni premaknila na bolje. Pred približno dvemi leti in pol je zopet menjala službo (tukaj bi izpostavil, da dela kot natakarica) začelo se je dogajati, da je po končanih popoldanskih smenah domol prihajala pijana sredi noči, večkrat tako, da je bruhala. Stvar je pripeljala tako daleč, da sva se na njeno željo pred dvema letoma razšla pa potem na mojo željo zopet nadaljevala zvezo. Potem je pred približno letom in pol pustila službo z namenom, da bo zrihtala svoje zdravstveno stanje, šla je v odvajanje od kortiko steroidov. Imale sva peklenskih 14 mesecev 3x je obležala nebogljena naj dlje za 3 mesece in 11 dni, krči in nočne more so bile stalnica koža je bila odprta kot, da bi jo nekdo rezal z nožem velikokrat ni bila zmožna priti niti do mize, da bi normalno pojedla obrok. Med tem obdobjem 14 mesecev je takrat, ko se je počutila malo bolje fušala v lokalnem klubu zaprtega tipa spet je velikokrat prišla domol pijana začela je tudi uživati kokain ter med ekstremni poslabšanji bolezni kadila travo, da je vsaj približno spala. Tukaj si je našla ljudi katere smatra za svoje prijatelje pa če prav se realno družijo samo v večernih urah za šankom, drugače z njimi nima nekega odnosa (kaki izleti, jutranje kave ali kake druge aktivnosti). Danes se sva zopet tam kjer sva bila pred dvema letoma, zdravstveno stanje se je sicer toliko izbolšalo, da lahko funkcionira vendar je koža še vedno odprta in zelo srbeča ona pa ima zopet željo, da se razideva nekako preko pogovorov me krivi za vse njene probleme v življenju, kot da sem za vse dogodke kriv jaz, ter da je zadnje čase zraven mene v stresu in depresiji. Zloraba alkohola in droge se mi zdi da je v porastu prihodi domol v nočnih urah pa so ratali stalnica. Izpoztavil bi da tukaj ne gre za neko žuranje “gremo v mesto se met fino” ampak je to dogajanje v ozkem krogu ljudi v “lokalni beznici”. Spanje več kot deset ur je ratalo nekaj normalnega, pred enajsto redko ustane iz postelje, sprehodi z psom, ki ga imava so bol kot ne takrat ko jaz zaradi obveznosti ne morem. So pa potem neke izjeme kot recimo ravno danes, sicer je še vedno ustala ob 12 uri ampak pojedla zajtrk in se odpravila na sprehod na lokalni hrib. Spolnost iz njene strani je praktično zamrla razen ko se proti jutru privleče domol vsa pijana. Takrat tudi zna povedati kako me ima rada. Tudi če kdaj skupaj žurava je po parih pijačah ko se sprosti taka kot je bila nekoč. Ljudje s katerimi preživlja te svoje pijanske izlete so ji rekli, da ko sem zraven, da je drugačna in da kako uro po tem ko jaz odidem ona rata drug človek, jaz to sicer pogojujem z tem da se spije kaka pijača in kaka črtita naredita v tej uri svoj efekt ter tem, da ve da tega ne odobravam. Ima tudi čustvene problem s svojimi starši, sicer bi ji pomagali in v rit vtaknili vse vendar pa ni nekega čustvenega odnosa pri dvajsetih so ji rekli, da ali naj študira ali se odseli, časa pa so ji dali en mesec, 10 let se je pol profesionalno ukvarjala z športom pa so jo tudi doma toliko časa forsirali delaj faks pusti šport od tega ni nič, da je vse skupaj pustila. 2 leti nazaj, ko sva imela krizo v zvezi, sem jaz staršema povedal za situacijo, da ima njuna hčera verjetno kar hude psihične težave mati se je zjokala in da bo poskrbela saj so njeno mamo nekaj let nazaj 2x hospilatizirali na psihiatriji pa potem ni blo iz vsega skupaj nič, verjetno ker sva se midva pobotala in jim je bilo samoumevno, da bom to zrihtal jaz, kot že vse stvari prej. Jaz se sicer zadnja štiri leta trudim da bi jo pripravil do tega, da si najde pomoč pa ne gre, dobivam odgovore tipa saj nisem nora. Dve leti nazaj sem jo sicer spravil do osebnega zdravnika prve dvakrat je suvereno potrdil, da ima znake depresije, ko je ima tretji sestanek ji je rekel da ona nima problemov in stvar se je tam končala. Pred kratkim sva recimo bila na dopustu kjer sva se imela super vendar dva dni vmes ji je zanihalo razpoloženje in je bila groza. Občutek sem začel dobivat, da se je naučila pred ljudmi takrat ko ni uredu kazat nek drugi obraz in da je ljudje niti ne preberejo, možno da je tistih nekaj prijateljev iz preteklosti tudi pustila na strani ker bi se jim slej kot prej posvetilo da nekaj ne štima? Trenutno sva v fazi da se jaz selim in se kakorkoli tudi bom neglede na moja čustva, upliva nanjo tako ali tako nimam več nobenega in ko debata na nese na njeno stanje pride do krega. Pri vsej stvari mi je na prvem mestu to, da ona ne bo zabredla, že tako se mi zdi da je na pol poti in glede na družino, da je kot sem zgoraj omenil babica bila 2x hospilatizirana na psihiatriji ter da je na drugi strani družine dedek bil težak aloholik ima verjetno dobre predispozicije da gre marsi kaj narobe (na kortiko steroidih je že razvila odvisnost, ki jo samo določen procent uporabnikov). Po drugi strani se sprašujem ali sem samo preveč čustveno vpleten v vse skupaj in so to zgolj moje zablode, čeprav če sem spremebe opazil že več kot 4 leta nazaj ko je blo še vse ok verjetno temu ni tako? Pač nisem strokovnjak mi je pa nekako po logičnem razmišjanju čudno… bolezensko stanje, opijanje, nikjer prijateljev verjetno na vsakemu pusti posledice, tudi na meni jih je pa sem samo posredno upleten.
Tega je drugače še in še, verjetno sem veliko stvari izpustil, težko je v tem stanju zbrati vse misli v trenutku in jih spraviti na papir. Zanima me vaše menje, če imate kako uprašanje ki bi vam pomagalo ga prosim postavite. Zanima me kaj in kako naprej z njo, res bi rad da dobi ustreno obravnavo od usposobljenih ljudi.

Pozdravljeni,

moja prva misel je, da kljub vsem težavam v tem odnosu še kar vztrajate (ali vsaj ste do nedavnega). Si predstavljam, da vam je ob vsem tem težko?

Sama diagnoza – ali depresija ja ali ne – se mi niti ne zdi tako pomembna, ampak dejstvo, da ima veliko težav, ki se kažejo v psihičnih in telesnih simptomih ter tudi v zlorabah alkohola in drog. Na tej točki bo pomembno, da sama najde motivacijo in si poišče ustrezno, po mojem mnenju psihoterapevtsko, pomoč.

S prijaznimi pozdravi,
Miha Štrukelj

Mag. Miha Štrukelj, Psihoanalitični psihoterapevt v Ljubljani, Link: Psihoterapija Štrukelj

New Report

Close